Tiskane izdaje
Ljubljana - Kar se je zgodilo v šentviškem predoru, se na noben način ne bi smelo zgoditi in je popolnoma nesprejemljivo, je danes v Ljubljani dejal minister za promet Radovan Žerjav. Po njegovih besedah je odgovornost jasna. "Odgovoren je izvajalec, ki bo moral kriti vse stroške," je dejal in poudaril, da je predor zdaj spet varen.
V šentviškem predoru je sicer danes okoli 3. ure znova stekel promet v obe smeri. V ponedeljek nekaj pred 20. uro, torej le slabih pet ur po odprtju za promet enega najdražjih gradbenih projektov v Sloveniji, je na vozišče v cevi proti Gorenjski odpadel omet s stropa galerije predora.
Po besedah ministra je odpadla protipožarna zaščita kovinskih dilatacij, ki jo je kot podizvajalec družbe SCT namestilo neko angleško podjetje. To se je zgodilo v delu predora, ki je bil zgrajen leta 1984, omenjena zaščita pa je bila nameščena pred dvema mesecema.
"Ponoči smo preostanek te zaščite odstranili, zato je predor zdaj popolnoma varen za promet," je zatrdil Žerjav na novinarski konferenci v Ljubljani, sicer namenjenih predstavitvi dosežkov na področju prometa v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Žerjav je izpostavil, da je varnost ustrezna tudi brez te zaščite. Je bil pa neljubi dogodek koristen preizkus varnostnega sistema v predoru, ki se je izkazal za brezhibnega, je dodal.
Minister je še pojasnil, da bo izvajalec moral kriti tako stroške sanacije predora kot stroške, ki so nastali zaradi začasne zapore prometa le nekaj ur po slovesnem odprtju predora.
Kot je dejal, so si kraj dogodka ogledali tudi policija in kriminalisti, vendar pa zaenkrat še ne more ugibati, kako se "bo stvar razvila".
SCT saniral poškodbe
Kot je danes pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi v Družbi za avtoceste v RS (Dars) Marjan Koler, je izvajalec del, družba SCT, ponoči saniral nastale poškodbe. S stropa obeh galerij v dolžini 420 metrov so odstranili omet z vseh kovinskih dilatacij, ki so vgrajene zaradi preprečevanja raztezanja objekta.
"Promet skozi predor poteka normalno, v prihodnjih dneh pa so napovedani še dodatni pregledi objekta skupaj s predstavniki izvajalcev," je dejal Koler. Kot je pojasnil, so stari del galerije v postopku gradnje sanirali, na kovinske dilatacije na stropu pa so z brizganjem nanašali protipožarni beton.
V ponedeljek zvečer je z ene od dilatacij v galeriji, približno sto metrov pred koncem predora v smeri proti Gorenjski, odpadel omet na vozišče. Predor so kmalu zatem zaprli za ves promet.
Požarni strokovnjak: Predor je smrtno nevaren
Danes pa je v odprtem pismu prometnemu ministru Žerjavu na napake v predoru, opozoril strokovnjak za požarno varnost v predorih Andrej Čufer. Čufer je v predor označil za »potencialno smrtno nevarnega« in izpostavil, da ni strokovnjaka ali naprave, ki bi lahko preverila in zagotovila pravilen oprijem protipožarnega ometa. Zahteval je takojšnje zaprtje predora, njegovo odprtje pa označil za »tunelsko ruleto«.
Po njegovem mnenju namreč ni mogoče predvideti kdaj in kje bo omet zopet popustil ter, da je potrebna strokovna sanacija. Kot trdi je omet potrebno verjetno odstraniti ali pa namestiti močnejšo konstrukcijo. Po njegovem naj bi namreč pred in med nanosom protipožarnega ometa prišlo do številnih nepravilnosti.
Opozoril je, da bi lahko imeli koščki ometa, ki bi med vožnjo prileteli v vetrobransko steklo vozila, katastrofalne posledice.
SCT krivi angleškega izvajalca
Protipožarno zaščito v predoru Šentvid je postavil podizvajalec iz Anglije, podjetje Ceramicoat, je danes na gradbišču severnega portala priključnih ramp v Šentvidu povedal direktor operative za področje nizkih gradenj pri SCT Borut Willenpart.
SCT je podizvajalca po njegovih besedah takoj obvestil o nastali poškodbi, tako da bo v Slovenijo prišel še ta teden. Podizvajalec naj bi pojasnil, zakaj je prišlo do poškodbe kljub jamstvom, da bo deset let zdržala vse obremenitve, ki se nahajajo v predoru, hkrati pa določil tudi primeren način sanacije.
V stari galeriji predora Šentvid so po Willenpartovih besedah naredili protipožarno zaščito, ki jo je zahteval naročnik, zato da se je povečala varnost objektov, ki so nad galerijo. V primeru prometne nesreče v predoru namreč lahko pride do vžiga in sproščanja velikih temperatur, to pa bi lahko poškodovalo objekte nad galerijo.
Celotne protipožarne zaščite je skupaj prek 13.000 kvadratnih metrov, torkova poškodba pa je po pojasnilih Willenparta zajela le en kvadratni meter, in sicer na mestu, koder se je držala kovinske površine. Ta je bila nameščena na skupno petih mestih stare galerije, na katerih bi sicer lahko prišlo do pronicanja vode. Kot je dejal predstavnik SCT, so zaščito preventivno odstranili tudi na preostalih štirih mestih.
Na tej podlagi v SCT zagotavljajo, da je tunel varen oziroma da se tovrstne poškodbe naj ne bi zgodile več, saj so po torkovem dogodku pregledali obe predorski cevi in "ugotovili, da drugih napak, vsaj vidnih ni". Dodali so, da je predor zdaj v šestmesečnem začasnem obratovanju, v katerem se sproti pregleduje njegovo obratovanje.
Podjetje Ceramicoat, ki je eno redkih specializiranih podjetij za to področje v Evropi, je po besedah Willenparta predalo vse ustrezne papirje oziroma ateste za uporabljeni material. "Naši nadzorniki so pregledali te ateste, da so v skladu s tem, kar piše. Naredilo se je tudi testno polje, kjer se je dokazalo, da je to ustrezno. Nato se je po potrjenem tehnološkem elaboratu s strani naročnika, inženirja in projektanta začelo z izvajanjem," je povedal.
Pri tem je SCT opozoril podizvajalca, da gre v nekaterih delih za ravno kovinsko površino, vendar pa je ta z ustreznimi dokumenti zagotovil, da bo material vzdržal.
Angleži prevzemajo odgovornost
Na vprašanje, kakšni bodo stroški sanacije, je Willenpart odgovoril, da bo to ocenil podizvajalec po opravljenem pregledu in določitvi sanacije. Glede kritja nastalih stroškov pa je dodal, da ima SCT s podizvajalem to urejeno. "SCT ne more prevzeti odgovornosti, ker je to delo oddal podizvajalcu, ki jamči za delo - on bo pokril vse stroške, ki so nastali zaradi teh poškodb," je povedal.
Zamude in podražitve
Šentviški predor je skupaj z galerijo dolg približno 1,5 kilometra in je del avtocestnega odseka Šentvid-Koseze. Skupna vrednost vseh del v predoru je znašala 135,7 milijona evrov. Predor je povezal gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in preostalim avtocestnim sistemom.
Predor Šentvid se bo v zgodovino zapisal kot eden najzahtevnejših avtocestnih projektov in hkrati kot eden od najbolj zamudnih in najdražjih, saj je odprtje dve leti za sprva napovedano, predor pa je namesto 48 stal že 120 milijonov evrov. Zamude in podražitve pa so bile v glavnem posledica spremembe osnovnega projekta med gradnjo. Po lokacijskem načrtu za 5,5-kilometrski odsek avtoceste od Šentvida do Kosez iz avgusta 2002 bi moral biti pod šentviškim hribom zgrajen dvocevni predor brez priključkov na Celovško ali katero drugo cesto. Na Darsu so začeli govoriti o polnem priključku na Celovško cesto in dveh kavernah v predoru, kar je projekt v osnovi podražilo za tretjino, v začetku leta 2004.
