Tiskane izdaje
Kot je pojasnil Zore, se katoličani 15. avgusta veselijo dejstva, vsebovanega v verski resnici o Marijinem vnebovzetju, ki pravi, da je bila kot Božja mati s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo. Čeprav je njeno vnebovzetje eden starejših krščanskih praznikov, pa je bila verska resnica razglašena šele leta 1950.
K Mariji v šolo
»Marijinega vnebovzetja se veselimo tudi kot obljube, kot obeta za našo prihodnost,« je dejal Zore in predpostavil, da bomo tudi mi deležni poveličanja v nebeški slavi. »Prej pa moramo v Marijino šolo. Na praznik smo prišli na Brezje tudi zato, da bi se ob Marijinem zgledu tudi mi učili izpolnjevati Božjo voljo,« je poudaril.
Ob tem je izpostavil odgovornost vsakega posameznika za lastno življenje in življenja drugih, najbolj za tistega, ki je najbolj nemočen, najbolj ranljiv. »Ali smo tudi mi, kot posamezniki in kot družba, dosledni varuhi življenja od njegovega spočetja do naravne smrti. Bojim se, da ne,« je dejal Zore.
Kot je dejal, je tudi še nerojen otrok nosilec človekovih pravic, pri čemer je najbolj temeljna med njimi pravica do življenja. »Jemati nerojenim to temeljno pravico, je prvi kamenček v plazu, v katerem človek nazadnje neha biti vrednota in postane bodisi za posameznike bodisi za določene skupine zgolj še sredstvo za doseganje ciljev,« je nadaljeval Zore.
»Ker nimamo pravega odnosa do življenja na njegovem začetku, imamo veliko težav tudi z življenjem na njegovem koncu. Ne znamo stopiti v pravi odnos spoštovanja do človekove smrti, do smrti vsakega človeka. To je tudi eden od razlogov, zakaj s takšno težavo pokopavamo žrtve, ki so zasute po rovih in jamah širom naše domovine,« je poudaril.
Potrpežljivo in vztrajno do zveličanja
Veseli pa ga, da so premiki vendarle opazni, je povedal. »Če bomo potrpežljivo in vztrajno hodili po poti tega uveljavljanja spoštovanja do vseh mrtvih, sem prepričan, bomo morda le zaslutili, kolikšno dostojanstvo obdaja vsakega človeka, pa naj bo ta človek šele na poti, da bo ugledal luč dneva, ali pa je za svetlobo tega sonca že zaprl svoje oči,« je sklenil.
Tokratno praznovanje velikega šmarna na Brezjah mineva tudi v znamenju 25-letnice posvetitve slovenskega naroda Mariji. Po osamosvojitvi slovenske države so se namreč slovenski škofje odločili, da bodo slovenski narod posvetili Mariji, kar se je zgodilo 15. avgusta 1992. To posvetitev na praznik Marijinega vnebovzetja so pri Mariji Pomagaj obnovili tudi letos.
Današnje osrednje maše se je udeležilo okoli štiri tisoč ljudi, v dveh dneh ob prazniku pa naj bi se pred milostno podobo Marije Pomagaj, ki jo je leta 1814 naslikal Leopold Layer, ustavilo več kot sedem tisoč ljudi. V tem prazničnem obdobju Brezje obišče največ ljudi, čez leto pa v glavno slovensko romarsko središče pride do 300 tisoč obiskovalcev z vseh koncev sveta.
Slovenski škofje o aktualnih družbenih vprašanjih
Maše so darovali tudi slovenski nadškofje in škofje. V svojih pridigah so se nekateri med njimi dotaknili tudi aktualnih družbenih dogajanj. Tako mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl kot novomeški škof Andrej Glavan sta se dotaknila »usihanja vere med ljudmi«, poroča STA.
»V času, ko nas vedno bolj zajema verska brezbrižnost, ko ljudje na veliko opuščajo življenje po zakramentih, nam Marija kliče: Ne bodite zagledani zgolj v ta zemeljski svet, ne glejte vendar samo na teh nekaj desetletij, ki jih človek preživi tukaj na zemlji«, je v svoji pridigi ob maši v romarskem središču na Ptujski gori izpostavil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Spomnil je, kolikokrat ljudje doživijo, »da tisto, od česar si v naših človeških načrtih veliko obetamo, namesto da bi nas na koncu osrečilo, nas pusti razočarane in obupane«.
»Ko ob današnjem prazniku zremo nebeško slavo, ki jo je dosegla Marija, nas vse to vabi, da svoj pogled tudi mi usmerimo k Bogu. Marija in njeno življenje nas uči, da nismo ustvarjeni za životarjenje za smrt, ampak ustvarjeni smo za življenje in za srečo. Pot do tega življenja in sreče pa je lahko samo tista, ki je osvetljena z lučjo vere in v spolnjevanju njegove volje,« je dejal nadškof Cvikl.
Glavan po navdih k papežu Frančišku
Novomeški škof Glavan pa je v svoji pridigi ob maši v cerkvi na Zaplazu pri Trebnjem ugotavljal, da so trenutni časi težki. »Papež Frančišek, ki spremlja dogajanja po svetu, pojav begunstva, terorizma, vedno večje socialne razlike, pravi, da že poteka 3. svetovna vojna. Skrbi ga upad volje do življenja mnogih evropskih narodov, prav tako usihanje vere, sovraštvo do Cerkve, nespoštovanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja vsakega spočetega, a še ne rojenega bitja. Skrbi ga odnos do najbolj nemočnih, do nerojenih in na drugi strani do starejših, katerih je zlasti v Evropi vedno več in jih nekateri gledajo kot nekoristne in odvečne, ki zvišujejo stroške za oskrbo in jim strežejo po življenju tudi s samovoljnimi posegi evtanazije. S tem usodno segajo po drevesu življenja, ki ga je Bog, gospodar življenja in smrti, prihranil svoji oblasti,« je dejal Glavan.
Vernike je pozval, naj ob današnjem prazniku boga prosijo »za mladino, da bi odkrila, da je Bog edina trdna skala za lepo in srečno življenje, da bi iskali smisel življenja v darovanju za druge, ne le v lahkotnem življenju in zemeljski slavi. In še za nekaj prosimo, za spravo, za bolj mirno in spoštljivo življenje v naši sicer lepi domovini, a tako usodno zaznamovani s spori, sovraštvom, ki hromi sodelovanje za skupno dobro«.
»Če hočemo, da bo svet postal boljši, bolj pošten, bolj solidaren, manj krivičen, moramo postati mi boljši in ravnati bolj pravično, pošteno in solidarno. Med nami bo več ljubezni, če se vsak izmed nas bolj potrudi za resnično ljubezen do bližnjega,« je škof Glavan še poudaril v svoji pridigi.
