Opuščanje kriznih ukrepov, kot si ga predstavlja Bruselj
V evropski komisiji poskušajo preprečiti ponovitev kaosa, kakršen je spremljal odzivanje držav članic ob izbruhu krize.
Odpri galerijo
»Odgovorno načrtovanje na terenu in modro uravnoteženje interesov varovanja javnega zdravja z interesi delovanja naših družb potrebujejo trdne temelje,« je vlogo smernic in meril evropske komisije opisala njena predsednica Ursula von der Leyen. FOTO: François Lenoir/AFP
Bruselj – Ukrepanje mora biti postopno, splošne ukrepe morajo nadomestiti ciljani, sproščanje naj se začne na lokalni ravni, odpravljanje nadzora na notranjih mejah mora biti usklajeno, ponovni zagon gospodarstva naj poteka po stopnjah, zbiranje ljudi bi se dopuščalo le postopoma.
To je nekaj okvirnih priporočil evropske komisije, ki naj bi bila za članice nekakšno vodilo pri sproščanju ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja koronavirusa. V Bruslju želijo preprečiti, da bi se ponovil kaos, kakršen je spremljal uvajanje ukrepov na začetku krize.
Ključna merila za začetek sproščanja naj bi bila epidemiološka gibanja (znatno zmanjšanje širjenja bolezni), zadostne zmogljivosti zdravstvenega sistema (denimo glede zasedenost enot za intenzivno nego) in ustrezne zmogljivosti za spremljanje gibanj glede širjenja virusa.
Vsi ukrepi naj bi temeljili na znanosti in imeli v središču javno zdravje. Ravnanje bi moralo biti usklajeno med državami članicami. Ključna naj bi bila solidarnost med državami članicami.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je glede usklajenosti opozorila, da se, denimo, ne bi smelo zgoditi, da bi ljudje hodili v trgovine čez mejo, ker bi na njihovi strani bile še zaprte.
Med postopnim odzivanjem bi morali imeti pred očmi dovolj časa med posameznimi koraki, da bi lahko ocenili njihov učinek. Najbolj ranljive skupine (predvsem starejši, kronični bolniki, osebe z duševnimi boleznimi) naj bi varovali dlje. Oboleli ali osebe z blažjimi simptomi bi morali ostati v karanteni. Namesto popolnih prepovedi, denimo v transportu, predlagajo varne alternative, denimo več čiščenja in razkuževanja.
Tudi splošna krizna stanja z izjemnimi vladnimi pooblastili bi moralo zamenjati bolj ciljano ukrepanje vlad, skladno z njihovo ustavno ureditvijo. To naj bi zagotovili z demokratično podlago in transparentnostjo ukrepov. Zajamčilo naj bi temeljne pravice in spoštovanje vladavine prava.
S sproščanjem ukrepov najprej na lokalni ravni bi omogočili njihovo vrnitev v primeru negativnih gibanj in vzpostavitev »sanitarnega kordona«.
Pri oživljanju gospodarstva opozarjajo na varen način. Obstajajo različni modeli, denimo delo na daljavo ali v izmenah. Po prepričanju Bruslja celotno prebivalstvo ne bi smelo nazaj na delo hkrati, najprej pa bi se morali odpreti v manj ogroženih skupinah in sektorjih, ki omogočajo delovanje gospodarstva, denimo v transportu. Prevoz z osebnimi vozili naj bi bil dovoljen čim prej, ker je manj tvegan.
Glede šol in univerz predlagajo posebne ukrepe, kot so različni časi kosil, več čiščenja, manjši razredi, elektronska orodja. V trgovinah bi imeli omejitve, denimo glede števila oseb v njih. Pri socialnih dejavnostih, kot so restavracije in kavarne, bi uveljavljali omejitve pri delovnem času in število oseb v prostoru.
Evropska komisija še opozarja na pomen komunikacije v preprečevanju širjenja virusa, denimo kampanje za spoštovanje higiene. Tudi pravila socialne razdalje naj bi ostala čim bolj v uporabi. Kljub omejenim dokazom o koristnosti nemedicinskih mask bi njihova uporaba v javnosti lahko služila kot sredstvo zmanjševanja širjenja okužb.
Za Ursulo von der Leyen bi prioriteta morale biti maske za zdravstvene delavce. V siceršnji družbi maske ne bi smele biti nadomestilo za druge ukrepe, kot je higiena. Uporabljane naj bi bile na krajih, kjer je več ljudi, denimo v trgovinah ali v transportu.
V evropski komisiji omenjajo še uporabo aplikacij za sledenje stikom in opozorila (ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in na podlagi anonimnosti). Z njimi bi lahko opozorili državljane na povečano tveganje, če so bili v bližini okužene osebe. To da bi lahko bilo »posebno relevantno v izstopni strategiji, ko se tveganja okužbe povečujejo in je čedalje več ljudi v medsebojnih stikih«.
V državah članicah so se s predlogi strinjali. Tudi Slovenija je v razpravah opozorila, da je treba upoštevati stanje v vsaki državi, saj je položaj različen. Ključna naj bi bila tudi enotna epidemiološka merila, da bi lahko primerjali položaj med državami.
To je nekaj okvirnih priporočil evropske komisije, ki naj bi bila za članice nekakšno vodilo pri sproščanju ukrepov, sprejetih za zajezitev širjenja koronavirusa. V Bruslju želijo preprečiti, da bi se ponovil kaos, kakršen je spremljal uvajanje ukrepov na začetku krize.
Tri merila
Ključna merila za začetek sproščanja naj bi bila epidemiološka gibanja (znatno zmanjšanje širjenja bolezni), zadostne zmogljivosti zdravstvenega sistema (denimo glede zasedenost enot za intenzivno nego) in ustrezne zmogljivosti za spremljanje gibanj glede širjenja virusa.
Vsi ukrepi naj bi temeljili na znanosti in imeli v središču javno zdravje. Ravnanje bi moralo biti usklajeno med državami članicami. Ključna naj bi bila solidarnost med državami članicami.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je glede usklajenosti opozorila, da se, denimo, ne bi smelo zgoditi, da bi ljudje hodili v trgovine čez mejo, ker bi na njihovi strani bile še zaprte.
Varne alternative
Med postopnim odzivanjem bi morali imeti pred očmi dovolj časa med posameznimi koraki, da bi lahko ocenili njihov učinek. Najbolj ranljive skupine (predvsem starejši, kronični bolniki, osebe z duševnimi boleznimi) naj bi varovali dlje. Oboleli ali osebe z blažjimi simptomi bi morali ostati v karanteni. Namesto popolnih prepovedi, denimo v transportu, predlagajo varne alternative, denimo več čiščenja in razkuževanja.
Tudi splošna krizna stanja z izjemnimi vladnimi pooblastili bi moralo zamenjati bolj ciljano ukrepanje vlad, skladno z njihovo ustavno ureditvijo. To naj bi zagotovili z demokratično podlago in transparentnostjo ukrepov. Zajamčilo naj bi temeljne pravice in spoštovanje vladavine prava.
Sanitarni kordon
S sproščanjem ukrepov najprej na lokalni ravni bi omogočili njihovo vrnitev v primeru negativnih gibanj in vzpostavitev »sanitarnega kordona«.
Pri oživljanju gospodarstva opozarjajo na varen način. Obstajajo različni modeli, denimo delo na daljavo ali v izmenah. Po prepričanju Bruslja celotno prebivalstvo ne bi smelo nazaj na delo hkrati, najprej pa bi se morali odpreti v manj ogroženih skupinah in sektorjih, ki omogočajo delovanje gospodarstva, denimo v transportu. Prevoz z osebnimi vozili naj bi bil dovoljen čim prej, ker je manj tvegan.
Kdaj odpreti meje?
»Omejitve potovanj in nadzori meja, ki trenutno veljajo, bi morali biti opuščeni, ko se bo epidemiološki položaj v obmejnih regijah dovolj zbližal in ko bodo pravila o socialnem razmikanju široko in odgovorno v rabi,« priporoča evropska komisija. Skupaj z državami članicami si prizadeva, da bi nadzor na mejah imel omejen vpliv na notranji trg in svobodo gibanja. Pri postopnem odprtju meja naj bi bila prednostna naloga sezonski in čezmejni delavci. Glavna prizadevanja so bila doslej namenjena čim bolj nemotenemu pretoku blaga čez meje, saj so na začetku krize nastajali veliki zastoji. Napovedujejo tudi, da bodo pripravili podrobnejše nasvete, kako bi lahko postopoma spet vzpostavili transportne storitve, povezljivost in svobodo gibanja, takoj ko bo zdravstveni položaj to dopuščal, tudi zaradi načrtovanja potovanj med poletnimi počitnicami.
»Omejitve potovanj in nadzori meja, ki trenutno veljajo, bi morali biti opuščeni, ko se bo epidemiološki položaj v obmejnih regijah dovolj zbližal in ko bodo pravila o socialnem razmikanju široko in odgovorno v rabi,« priporoča evropska komisija. Skupaj z državami članicami si prizadeva, da bi nadzor na mejah imel omejen vpliv na notranji trg in svobodo gibanja. Pri postopnem odprtju meja naj bi bila prednostna naloga sezonski in čezmejni delavci. Glavna prizadevanja so bila doslej namenjena čim bolj nemotenemu pretoku blaga čez meje, saj so na začetku krize nastajali veliki zastoji. Napovedujejo tudi, da bodo pripravili podrobnejše nasvete, kako bi lahko postopoma spet vzpostavili transportne storitve, povezljivost in svobodo gibanja, takoj ko bo zdravstveni položaj to dopuščal, tudi zaradi načrtovanja potovanj med poletnimi počitnicami.
Manjši razredi?
Glede šol in univerz predlagajo posebne ukrepe, kot so različni časi kosil, več čiščenja, manjši razredi, elektronska orodja. V trgovinah bi imeli omejitve, denimo glede števila oseb v njih. Pri socialnih dejavnostih, kot so restavracije in kavarne, bi uveljavljali omejitve pri delovnem času in število oseb v prostoru.
Evropska komisija še opozarja na pomen komunikacije v preprečevanju širjenja virusa, denimo kampanje za spoštovanje higiene. Tudi pravila socialne razdalje naj bi ostala čim bolj v uporabi. Kljub omejenim dokazom o koristnosti nemedicinskih mask bi njihova uporaba v javnosti lahko služila kot sredstvo zmanjševanja širjenja okužb.
Maske niso nadomestilo za druge ukrepe
Za Ursulo von der Leyen bi prioriteta morale biti maske za zdravstvene delavce. V siceršnji družbi maske ne bi smele biti nadomestilo za druge ukrepe, kot je higiena. Uporabljane naj bi bile na krajih, kjer je več ljudi, denimo v trgovinah ali v transportu.
V evropski komisiji omenjajo še uporabo aplikacij za sledenje stikom in opozorila (ob upoštevanju varstva osebnih podatkov in na podlagi anonimnosti). Z njimi bi lahko opozorili državljane na povečano tveganje, če so bili v bližini okužene osebe. To da bi lahko bilo »posebno relevantno v izstopni strategiji, ko se tveganja okužbe povečujejo in je čedalje več ljudi v medsebojnih stikih«.
V državah članicah so se s predlogi strinjali. Tudi Slovenija je v razpravah opozorila, da je treba upoštevati stanje v vsaki državi, saj je položaj različen. Ključna naj bi bila tudi enotna epidemiološka merila, da bi lahko primerjali položaj med državami.
