Dati glas trpečim
V EU živi približno 450 milijonov ljudi, ki so svobodni, če govorimo o tem, da se lahko sorazmerno samostojno odločajo, kje bodo živeli, kaj bodo delali, kako bodo uresničevali svoje želje in potenciale. Ta svoboda še ne pomeni, da številni med njimi ne trpijo, ker so jim kratene človekove pravice, a lahko se obrnejo na institucije, ki od kršiteljev zahtevajo odpravo krivic. Delujoče javne in nevladne institucije v demokratični družbi trpečim dajejo glas.
Poleg 450 milijonov ljudi v Uniji živi 300 milijonov živali, ki so brez glasu. Življenje prebijejo zaprte v kletkah. Njihovo trpljenje niti trpljenje več sto milijonov drugih, ki jih redijo za prehrano ljudi, ni pomembno. V splošni javnosti niti ni razumljeno kot trpljenje, temveč kot del utečenega sistema živinoreje. Gospodarske panoge, ki nam zagotavlja hrano.
Proizvajalci si za hrano živalskega izvora izmišljajo vse mogoče olepšave. Radi jih promovirajo z otroki, športnimi zvezdniki, še posebej hudomušni so v sezoni žara. A vsi ti evfemizmi ne morejo skriti edine resnice, da je mesna oziroma mlečna industrija, ali pa butična proizvodnja mesnin na kmetiji, industrija smrti.
Evropska državljanska pobuda Končajmo dobo kletk je leta 2020 zbrala 1,4 milijona podpisov za odpravo kletk v živinoreji. Predani so bili evropski komisiji, ki se je zavezala, da bo do konca leta 2023 pripravila predlog za odpravo kletk v živinoreji v EU do leta 2027. Poleg odprave kletk je na začetku mandata obljubila prenovo zakonodaje o dobrobiti živali, ki bi bila ena od sestavin prehoda v bolj trajnostne prehranske sisteme, brez česar ni mogoče reševati podnebne krize.
Kmečki protesti so pometli tudi s to zavezo komisije. A države lahko same prekinejo njihovo trpljenje in v zakonodajo vpišejo boljše pogoje za rejne živali. Tako so slovenski aktivisti za pravice živali leta 2018 zagnali peticijo, s katero so od trgovcev zahtevali prenehanje prodaje jajc kokoši iz kletk. Danes je druga skupina aktivistov začela zbirati podpise za zakonsko odpravo kletk pri reji kokoši nesnic in svinj v Sloveniji. Ta barbarska praksa ne spada v Slovenijo 21. stoletja, menijo. Zavedajo se, da bo treba kmete pri prehodu finančno podpreti in da kletk ne bo mogoče odpraviti čez noč. Veljalo bi prisluhniti njihovemu pozivu. Krutost je ena sama, je pred leti v tem časopisu zapisal filozof Lenart Škof.
