Tiskane izdaje
London – Uporabniki Wikipedie se morajo zavedati, da za vneseno vsebino pogosto stojijo različni interesi, ki so vzrok na videz neskončnega preurejanja geselskih člankov. Raziskovalcem iz štirih uglednih univerz je precej natančno uspelo izločiti najbolj kontroverzne izmed njih.
»Uredniške vojne« so razmeroma pogost pojav v svetu Wikipedie. Spreminjanje vsebine lahko predstavlja izjemno težavo za navadne uporabnike. Za točnost podatkov skrbi več varuhov – zaupanja vrednih urednikov, ki tako rekoč 24 ur na dan nadzirajo vrsto kontroverznih strani in jih ščitijo pred morebitnimi zlorabami. Na vrh seznama največkrat (pre)urejenih vsebin na Wikipedii sta se po izsledkih najnovejše raziskave, ki je preverila na milijone zapisov v desetih različnih jezikih, uvrstila članka o nekdanjem ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu, ki je zasedel prvo mesto v angleški ediciji, in Izraelu, ki je bil najbolj »sporen« v svetovnem merilu.
Globalno in lokalno
Merjenje, kot so se ga lotili raziskovalci iz Oxforda in še treh univerz, je ponudilo precej bolj natančen rezultat od preprostejšega beleženja sprememb, ki so lahko tudi posledica aktualnosti neke teme. Avtorji so zato iskali članke z največjim številom tako imenovanih skupnih urejanj. Ta omogočajo privilegiranim uporabnikom, da spremenjeno vsebino vrnejo v njeno prvotno obliko. Skupno urejanje poteka med najmanj dvema človekoma, ki se prepirata o točnosti nekega članka, pri čemer drug drugemu iščeta in popravljata napake.
Raziskava, v katero je bilo poleg angleške vključenih še devet edicij največje spletne enciklopedije, je opozorila na obstoj relativno majhnega števila tem, ki so kontroverzne v več kulturah in jezikih. Po navedbah avtorjev v svetovnem merilu najbolj izstopajo članki o množičnih religijah, religioznih osebnostih in antisemitizmu. Še posebno zapisi o Izraelu, Adolfu Hitlerju, holokavstu in krščanskemu bogu. Pogoste tarče skupnih urejanj so tudi Jezus Kristus, prerok Mohamed in krščanstvo. Avtorji kljub temu opozarjajo, da je večina vsebinsko spornih tem lokaliziranih. Kot primer navajajo španski članek o Falklandskem otočju ali Malvinih, kot jih imenujejo v Argentini, francosko stran o nekdanji predsedniški kandidatki Segolene Royal in podatke o romunskem nogometnem klubu Universitatea Craiova. Raziskovalci so se posebno osredotočili na angleško edicijo Wikipedie, ki je po številu objavljenih geselskih člankov največja. Medtem ko je vrh seznama najbolj kontroverznih tem pripadel nekdanjemu ameriškemu voditelju, so v prvi deseterici pristali še anarhizem, prerok Mohamed, seznam zaposlenih pri rokoborski organizaciji WWE, globalno segrevanje, obrezovanje, Združene države Amerike, Jezus, rasa in inteligenca ter krščanstvo.
Wikipedia, ki deluje v 285 različnih jezikih, po ocenah njenih ustanoviteljev obsega več kot 22 milijonov člankov. Milijoni uporabnikov, od katerih je okoli 77.000 stalnih ustvarjalcev, so vse od nastanka strani opravili skoraj dve milijardi popravkov. Tudi neupravičenih.
Ščitenje interesov
Veliko znanih oseb prek predstavnikov za stike z javnostjo vzdržuje tudi svojo stran na Wikipedii. Drugim uporabnikom pogosto ne pustijo blizu, tako da zavračajo njihove popravke. Podobno ravnajo tudi številna podjetja in korporacije, ki tako ščitijo lastno podobo in interese. »To se ne bi smelo dogajati,« pojasnjuje kolumnist revije PC Magazine John C. Dvorak, »a to lahko opazimo povsod«. Obseg nekritičnih informacij je izjemen. Osebnosti iz sveta popularne kulture po količini vsebine na Wikipedii pogosto presegajo pomembne zgodovinske osebnosti, filozofe, inovatorje in politike. Primerjava med Thomasom Edisonom in Madonno je ena od Dvorakovih najljubših. O kraljici popa je na Wikipedii zapisano dvakrat več besed kot o ameriškem izumitelju žarnice, kar pove marsikaj o razmerah v sodobni družbi.
