Kaj vse nam je varčevanje odneslo

Ljubljana – Poleg tanjše denarnice se večina prebivalcev Slovenije na zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) spomni 2. januarja, ki ni več dela prost dan. Sporni varčevalni zakon, ki je povzročil splošno stavko v javnem sektorju, je poleg časovno omejenih ukrepov prinesel tudi veliko drugih trajnih sprememb.

Več kot leto in pol je minilo od uveljavitve varčevalnega zakona, ki se ga je hitro oprijela kratica Zujf. Varčevalni posegi v otroške dodatke, starševska nadomestila in nadomestila za brezposelne, letni dodatek za upokojence, predvsem pa v plačno maso javnega sektorja so še največ razburjenja povzročili med sindikati javnega sektorja, ki so aprila 2012 izvedli splošno stavko. Vladi Janeza Janše pa je, po pogajanjih, za varčevalni paket vendarle uspelo dobiti soglasje sindikatov.

Ko se je prah, ki so ga dvignili sindikati, polegel, se je kot najbolj sporni del Zujfa pokazal poseg v pokojnine. Upokojenskim organizacijam je na ustavnem sodišču celo uspelo razveljaviti 143. člen zakona, ki je več kot 26.000 upokojencem znižal pokojnine, nekaterim tudi za več sto evrov.

Večina najbolj pogreša nedelovni 2. januar

Kot kažejo odzivi, večina prebivalcev po letu in pol še najbolj pogreša 2. januar kot dela prost dan, na druge varčevalne posege pa so se ljudje navadili ali pa jih tiho prenašajo. Poleg tega, da moramo 2. januarja v službo, pa je Zujf uvedel vrsto drugih ukrepov, ki so trajni, tudi večina drugih pa bo veljala vse do leta, ki »sledi letu, v katerem je rast bruto družbenega proizvoda (BDP) presegla 2,5 odstotka«. Ukrepi še vedno posegajo na skoraj vse pomembnejše javne izdatke, ki jih razporeja država.

Znižanje starševskega nadomestila, otroških dodatkov, novi premoženjski cenzusi za pomoč ob rojstvu otroka in ob dodatku za veliko družino, nižje nadomestilo za brezposelne in v primeru bolniške odsotnosti, nižji letni dodatek za upokojence in zamrznitev drugih socialnih transferov so le nekateri od ukrepov, ki bodo – glede na predvideno stopnjo gospodarske rasti – veljali še najmanj dve leti. (Več v priloženi tabeli.)

Na ministrstvu ne razmišljajo o spremembah Zujfa

Niti pokojnine, ki jih je Zujf zamrznil, se letos predvidoma ne bodo uskladile z inflacijo. Vojni invalidi, vojni veterani in žrtve vojnega nasilja nimajo več samodejne pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, tudi do drugih pravic vojnih veteranov so po Zujfu upravičeni starejši od 55, in ne več 50 let.

Kako poteka izvajanja zakona, ki je posegel v več kot 40 drugih, smo povprašali na ministrstvu za finance pa tudi to, ali se je kateri od ukrepov pokazal za neprimernega in ali razmišljajo o uvedbi novih. Pojasnili so, da je bilo leta 2012 finančnih prihrankov za javne blagajne za 314 milijonov evrov. Kakšne bodo finančne posledice ukrepov leta 2013, bo znano v začetku leta 2014 oziroma ob pripravi končnih računov za leto 2013. Predvideni prihranki za javne blagajne pa se za leto 2013 gibljejo pri 394 milijonih evrov, za letos pa pri 269 milijonih evrov. Pri tem so že upoštevane izgubljene tožbe države.

Na ministrstvu poudarjajo, da so prihranki vidni zlasti v letu uveljavitve ukrepa, v prihodnjih letih pa so lahko učinki minimalni oziroma ne pomenijo dodatnega zmanjševanja odhodkov, temveč le ustalitev na določeni ravni. Ali se pri varčevalnih ukrepih napovedujejo nove spremembe, niso pojasnili.

Socialni partnerji razočarani iz različnih razlogov

V Gospodarski zbornici Slovenije so Zujf na začetku podprli, ker so v njem videli način, kako javnofinančne izdatke uskladiti s prihodkovnimi možnostmi v Sloveniji. »Žal ugotavljamo, da se struktura izdatkov in višina, ki bremeni državo, nista bistveno spremenili. Edina razlika je, da je programom za razvoj gospodarstva in infrastrukturo, promocijo v tujini in internacionalizacijo namenjenih nekajkrat manj sredstev kot pred krizo,« pojasnjuje predsednik zbornice Samo Hribar Milič.

Iz povsem drugih vzrokov so nad zakonom razočarani v največji sindikalni organizaciji ZSSS, kjer so – z večino drugih sindikatov – Zujfu ob sprejetju dali soglasje. »Zujf je osrednje dejanje neoliberalne politike, ki je prevladala v Sloveniji in po Evropi in ki je izrazito močno prizadela vse ranljive družbene skupine, od upokojencev do mladih družin z otroki,« pravi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki opozarja, da se ta logika nadaljuje tudi danes: »Socialni transferji bi se začeli usklajevati šele v letih gospodarske rasti, ta kriterij pa očitno ne velja za plače menedžerjev v državnih podjetjih.«