Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednica vlade Alenka Bratušek in finančni minister Uroš Čufer sindikatov, delodajalcev in političnih nasprotnikov s paketom stabilnosti nista prepričala. Ukrepi v negotovost postavljajo pogajanja o plačni masi javnih uslužbencev, kjer želi vlada po novem prihraniti dodatnih 158 milijonov evrov, opozicija pa vladi očita, da govori eno in dela drugo.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pravi, da v naboru pogreša ukrepe, ki bi povečali gospodarsko rast. »Vse je usmerjeno v to, kako bomo zbrali prihodke in napolnili proračune. S povečevanjem davkov na različnih nivojih; tudi trošarin, taks in prispevkov, bomo verjetno prišli na napačno pot. Zelo jasno smo povedali, da nam to ne pomaga in da temu tudi nasprotujemo.« V GZS menijo, da v paktu stabilnosti manjkajo številni ukrepi, ki bi državo razbremenili izdatkov, odpravo birokratskih ovir in ukrepe s katerimi bi poleg gospodarstva razbremenili tudi državljane.
Sindikati proti dvigu DDV
V največji sindikalni centrali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjujejo, da bodo davčni ukrepi »prizadeli tiste, ki živijo težko.«
Predsednik zveze Dušan Semolič pravi, da bi bil boleč zlasti dvig znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ker veliko ljudi večino prihodka nameni za hrano in druge stvari, ki sodijo v znižan razred. V ZSSS so kritični tudi do predlaganega zniževanja pokojnin in socialnih transferjev, kot jim je to predstavila vlada, med drugim tudi tri odstotno znižanje nadomestil za brezposelne. Kot smo že poročali je med ukrepi predvidena tudi zamrznitev minimalne plače in neizplačilo rekreacijskega dodatka za upokojence.
Še največ kritik prihaja iz sindikatov javnega sektor, kjer se v kombinaciji s kriznim davkom in s pogajanji za znižanje plačne mase, ki jih vodi minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant bojijo predvsem dvojnega znižanja plač. Vlada bi dogovor s sindikati rada dosegla do sredine prihodnjega tedna, sindikati pa so ta datum začeli postavljati pod vprašaj. Virant pred nadaljevanje pogajanji ni želel dajati izjav, saj želi pred tem povedati sindikatom »kaj je na stvari.«
Dvojno znižanje prihodkov?
Kaj je na stvari vodilni sindikalisti že vedo. »Nabira se kombinacija: da bi zniževali plače, da bi zamrznili dodatna pokojninska zavarovanja, čez to pa še krizni davek. Potem se povečuje še davek na dodano vrednost,« pritiske na prihodke državlajnov in javnih uslužbencev našteva vodja ene od pogajalskih skupin Branimir Štrukelj. Kot ocenjuje, se vlada še vedno ni začela pogajati, sindikati pa še nimajo nobenih kompromisnih predlogov. »Vztraja pri tisti masi, ki jo je zahtevala na začetku, v pogajanja pa bi vključili še zahteve po kriznem davku. To za nas pomeni dodatno realno znižanje, ki ga bo treba ovrednotiti in upoštevati pri tem, kar zahteva vlada. Žal se bojim, da se bolj oddaljujejo kot približujemo,« pravi Štrukelj.
Opozicija za ostrejše reze
Bratuškova in Čufer sta vladne protikrizne ukrepe v državnem zboru predstavila tudi poslancem opozicije, ki nad vladnimi dokumenti niso bili navdušeni. Člani prejšnje koalicije so sicer pozdravili nadaljevanje projektov slabe banke, državnega holdinga in privatizacije, ki jih je zastavila vlada Janeza Janše (SDS). Do uvedbe kriznega davka – tudi tega je bolj blagi obliki načrtovala prejšnja oblast – so bili relativno prizanesljivi, medtem ko so se glede dviga DDV strinjali s poslancem SDS Andrejem Vizjakom, ki je ukrep označil za »smrtni strel za že tako obubožano gospodarstvo«.
Po dveh urah in pol sestanka za zaprtimi vrati so bile opozicijske sodbe manj ostre, poslanci pa nekoliko zbegani. »Ministrova predstavitev je bila zelo podobna programu naše bivše vlade. Pisni del ukrepov pa še vedno vsebuje koncept aktualne vlade, ki ga je velik del strokovne javnosti in tudi opozicije zavrnil, saj se osredotoča le na poviševanje prihodkov z novimi davki, ne pa toliko na reze v javno porabo,« je dejal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin.
Razkorak med povedanim in zapisanim je begal tudi predsednika SLS Franca Bogoviča, ki je nastop ministra Čuferja na pobudo novinarjev karikiral z oceno sedem, paket ukrepov pa ocenil z dve do tri. »Pri zmanjševanju javne porabe bi – hočejo nočejo – morali bolj poseči v maso plač, socialne transferje in pokojnine, predvsem določene dodatke. S temi ukrepi ne bi smeli odlašati,« je pomisleke pojasnil nekdanji kmetijski minister Bogovič.
Bratušek: Hvala za pozornost
Uroš Čufer je bil po srečanju z opozicijo zanj značilno redkobeseden. »Dokumenti še nastajajo in se dopolnjujejo, tiskana verzija ukrepov, ki smo jo predstavili pa se je medtem pravzaprav že spremenila,« je pojasnil, zakaj se v predstavitvi ni držal tistega, kar piše v paketu stabilnosti. O konkretnih ukrepih, kot sta dvig DDV in uvedba kriznega davka, ni želel, je pa ocenil, da bo vladni dokument »zagotovo prepričal Evropo«.
Četudi se predstavniki SDS, SLS in NSi v zadnjem niso strinjali s finančnim ministrom, pa so se prav vsi sogovorniki danes strinjali, da je bil pogovor med političnimi nasprotniki dobrodošel.
»Opozicijskim poslancem bi se rada javno zahvalila za čas, verjetno se bo dalo upoštevati kar nekaj stvari, ki so bile danes povedane. Pogovor je bil konstruktiven, zato bi si želela več podobnih sestankov,« je po srečanju dejala premierka Alenka Bratušek, ki pa tako kot finančni minister ni želela podrobneje govoriti o nastajajočem nacionalnem reformnem programu in paketu stabilnosti.
