Tiskane izdaje
Rastline – stotine milijonov let samostojnega razvoja na Zemlji, desetine milijonov let skupnega razvoja z opraševalci, deset tisoč let v službi človeka, dva tisoč let odkrivanja njihove očarljivosti. Le nekaj desetletij pa je minilo od spoznanja, da rastline niso le ozadje živalskega sveta, temveč imajo zanimivo zasebno življenje in so nam v svojih odgovorih na notranje in zunanje okolje celo zelo podobne.
Evolucija rastlin kot velike skupine organizmov na Zemlji je precej daljša od evolucije človeka. Kljub temu so rastline zelo kmalu postale nepogrešljiv del našega življenja. Z njim so se celo tako zlile, da jih ne opazimo več in so le še prijetno ozadje našega vsakdanjika. Prav gotovo ob posameznem vdihu ne razmišljamo, da brez rastlin in drugih fotosinteznih organizmov ne bi bilo kisika, ki ga dihamo; ob posameznem obroku ne razmišljamo o rastlinah kot o primarnih proizvajalcih na začetku prehranjevalne verige; o rastlinah ne razmišljamo kot o organizmih, brez katerih življenja, kakršno poznamo na Zemlji, sploh ne bi bilo. Ozrite se okoli sebe in ugotovili boste, kako tesno ste povezani z rastlinami – dajejo nam les, iz njih pridobivamo tekstilna vlakna, papir, živalsko hrano, dišave, barvila, olja, zrna, sadje, zelenjavo, cvetje, biomaso ... Kemijske spojine iz rastlin ali narejene na podlagi rastlinskih spojin imajo pomembno vlogo v medicini.
Svojevrstno protislovje
Pomena pa rastlinam ne priznava niti veliko uglednih znanstvenikov, in to ne le pri nas, težava je splošna na evropski in svetovni ravni. Posledica je omejeno število razpisov za raziskovalne projekte o biologiji rastlin in podcenjenost raziskav rastlin. To je svojevrstno protislovje, saj je bilo mnogo velikih odkritij v biologiji povezanih prav z rastlinami: osnovni zakoni dedovanja so bili postavljeni na primeru rastlin; prvi encim, izoliran v čisti obliki, je bil iz rastlin; transpozonski elementi so bili odkriti pri koruzi, še pred razvozlanjem zgradbe DNK; prvi primeri programirane celične smrti so bili opisani na interakciji med odporno sorto pšenice in žitno rjo v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja.
Zaradi preusmeritve raziskav z rastlin na druga področja v drugi polovici 20. stoletja so ostala neodgovorjena preštevilna pomembna vprašanja, povezana z rastlinami. Z zmanjšanjem raziskav pa se ni končalo izkoriščanje rastlin. Z nenadzorovanim širjenjem kmetijskih površin smo začeli zoževati bivanjski prostor nepregledni množici drugih organizmov in pri tem vsaj delno pozabili, da so rastline ključ do uravnoteženo delujočih ekosistemov in s tem tudi trajnostnega razvoja človeka. Zavedati se moramo, da bo do leta 2050 na Zemlji že 9 milijard ljudi, ki bodo potrebovali kar 50 odstotkov več hrane. Danes je hrane na svetovni ravni še dovolj in je lakota bolj vprašanje razporeditve in dostopnosti, a količina hrane se bo morala povečati. V resnici bo treba pridelati več hrane na manj kmetijskih površinah z manj vode, kot je je trenutno na voljo. Zdi se, da se prav tako bliža konec obdobja nafte, kar pomeni, da bo proizvodnja hrane stopila v ostro ozemeljsko bitko s pridelovanjem poljščin za biogorivo. In nenazadnje, rastlinski biologi bodo postavljeni pred izziv razvoja novih poljščin, ki bodo kljubovale spremenjenim podnebnim razmeram.
Brez znanja ne bo šlo
Z vsemi temi izzivi prihodnosti se bomo lahko spopadali le z znanjem, pridobljenim s poglobljenimi temeljnimi in uporabnimi raziskavami rastlin. Samo s takim znanjem bomo zapletene odnose med organizmi razumeli in na tej podlagi omogočili kakovostno sobivanje vseh organizmov, tudi rastlin in nas, ljudi.
Ob zavedanju vseh omenjenih težav je bila ustanovljena Evropska organizacija za raziskave rastlin (EPSO, European Plant Science Organisation), katere cilj je povečanje pomena raziskav rastlin, načrtovanje prihodnjega dela evropskih znanstvenikov s področja rastlin in svetovanje agencijam za raziskovalno dejavnost na evropski in nacionalnih ravneh glede dolgoročnih strategij, kako podpirati raziskave rastlin; EPSO z ustrezno komunikacijo med akademskim svetom in industrijo ter javnostjo tudi zagotavlja nepristransko širjenje informacij o rezultatih raziskav rastlin. Z vsemi svojimi dejavnostmi EPSO prispeva k razvoju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in ohranjanja biodiverzitete.
Kot pravi njen trenutni predsednik dr. Heribert Hirt, je nerealno pričakovati, da bi EPSO ali njeni posamezni člani rešili velike svetovne težave, a koordinirano delovanje organizacije vzpostavlja nujne povezave in prepričuje odločevalce, da nobeno človeško bitje na planetu ne bi smelo umreti od lakote in da bo to mogoče le z velikimi vložki v prihodnje kmetijstvo na podlagi raziskav rastlin.
Sodelovalo bo 43 držav
Da bi približali rastline ljudem, bo EPSO jutri, v petek, 18. maja, organiziral prvi mednarodni dan očarljivih rastlin. Pridružilo se mu je 43 držav, od tega 30 evropskih in 13 iz Severne in Južne Amerike, Azije, Afrike, Nove Zelandije in Avstralije. Več kot 500 ustanov, od botaničnih vrtov do raziskovalnih institucij, bo gostilo različne vrste javnih in medijskih dogodkov, ki so tesno povezani z osnovnimi in uporabnimi rastlinskimi raziskavami, kmetijstvom, ohranjanjem okolja, biodiverziteto, izobraževanjem in umetnostjo. Začetni odmevni dogodek je potekal 9. maja v evropskem parlamentu.
Pri nas je glavni organizator dneva očarljivih rastlin Slovensko društvo za biologijo rastlin; to že 30 let deluje kot prostovoljno znanstveno in strokovno združenje, katerega člani raziskujejo fiziološke procese v rastlinskih organizmih in odnose med rastlinami ter živim in neživim okoljem. Člani društva so strokovnjaki z različnih področij, kot so biologija, agronomija, gozdarstvo, kemija in farmacija, in prihajajo z različnih institucij. Svojo znanstveno in strokovno odličnost izkazujejo tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru.
Prof. dr. Marina Dermastia, Nacionalni inštitut za biologijo in Slovensko društvo za biologijo rastlin
