Nesramno bogati mesija za spreminjanje sveta na boljše

Veliko vzponov in padcev je že doživel Elon Musk, a zanj je najpomembnejše, da se po vsakem padcu povzpne še više. Nedavno so delnice »njegove« Tesle presegle rekordno mejo sto milijard dolarjev, uspehe pa žanje tudi z vesoljskim podjetjem Spacex.

Že skoraj dve desetletji Elon Musk spreminja tehnološki svet. Ljudje iz njegova kroga pravijo, da ga ne zanima toliko dobiček (denarja ima dovolj), ampak hoče rešiti človeštvo pred samim sabo. Tako je v času, ko so na avtomobilskih trgih še uspevali motorji z dizelskim pogonom, vse stavil na program električnih vozil z blagovno znamko Tesla, še bolj strastno pa se je lotil vesoljskega programa. Da bi nam ponudil bolj čisto tehnologijo in da bi se ljudje razselili na druge planete, saj po njegovem le tako naša vrsta dolgoročno lahko preživi.


 

Cela vrsta afer, cela vrsta uspehov

V primerjavi z avtomobilskimi tekmeci je Tesla najhitreje ponudila električne avtomobile z ustreznim dosegom (okoli 500 kilometrov), kar je odločilen razlog, da se kupci sploh odločajo za nakup električnega vozila. Še bolj je navdušil množice, ko je na trg poslal cenovno dostopen model tesla 3 (od 40 tisoč evrov najprej), vendar je zaradi velikega zanimanja zastala proizvodnja, saj tako majhno podjetje ni zmoglo odgovoriti na okoli 400 tisoč naročil.

Elon Musk je večkrat omenil »proizvodni pekel«, leta 2018 je tudi namignil, da bo podjetje umaknil z borze, a si je kmalu premislil (borzni nadzorni organi so ga vseeno finančno kaznovali), vmes so ga pretresale afere zaradi slabega ravnanja z delavci, ko je bil med tožniki tudi slovenski državljan, prav tako je (bilo) veliko dvomov o varnosti njegovih avtomobilov.

Toda vedno znova se je znal izviti iz težav, njegova trdoživost pa ima korenine v nepopustljivem značaju. Leta 2008 je bil denimo njegov projekt (ne samo ta!) na robu propada. Šlo mu je tako slabo, da si je moral denar za vsakodnevno življenje sposoditi od prijateljev.



Tega obdobja se dobro spominja Dave Lyons, nekdanji direktor inženiringa pri Tesli. »Bilo je zelo napeto obdobje. Vsi smo bili na robu zmogljivosti, ko nam je rekel: 'Za to sem porabil ves svoj denar in uporabil vsa prijateljstva. Mora nam uspeti. Da bi se to zgodilo, morate storiti vse, kar je mogoče – uporabite vse svoje posebne sile,'« je za portal Wired opisoval Lyons. »Bil sem priča temu, kako neverjetno veliko je vložil. Še nikoli v življenju nisem videl nikogar, ki bi bil pripravljen prav vse postaviti na kocko.«

Njegov sedanji uspeh še vedno temelji na tem, da borze nagrajujejo predvsem njegov potencial. Šele leta 2018 je Tesla občutno povečala proizvodnjo (na 245 tisoč vozil, še leto prej so jih izdelali pol manj), hkrati je model 3 na varnostnem preizkusu Euro NCAP prejel najvišjo oceno. Rast proizvodnje se ni ustavila niti lani (367 tisoč vozil), pri čemer borzni analitiki pričakujejo, da bo podjetje do leta 2025 povečalo prodajo na dva do tri milijone avtomobilov. Poleg modelov S, 3 in X bodo ponujali še modele Y, roadster, semi, cyberquad in cybertruck, nove proizvodne dvorane so že postavili na Kitajskem, nameravajo jih tudi v Nemčiji.



Vsaj v Nemčiji ima Musk zdaj težave z okoljevarstveniki, saj hočejo preprečiti posek 92 hektarov borovega gozda, kjer bo kmalu zrasla tovarna. Celotno zemljišče meri 300 hektarov, zanj pa so odšteli 41 milijonov evrov. Čeprav je nemško sodišče pritrdilo, da Tesla lahko nadaljuje priprave na gradnjo tovarne, ki bo zagotovila sedem tisoč novih delovnih mest (proizvodnja naj bi stekla julija 2021), dva okoljevarstvenika še vedno vztrajata v gozdu, da bi preprečila posek.

Vsekakor je še naprej glavno vprašanje, ali bodo proizvodne številke Tesle sledile željam kupcev, toda zaposleni v podjetju so o nečem prepričani – Musk se ne bo predal. Ali kot je za Wired dejal eden glavnih inženirjev Lars Moravy: »Elon nikoli ne izgublja časa. Pride, reši problem in gre. Ne zanimajo ga stvari, ki delujejo, ampak tiste, ki ne. Rad rešuje probleme.«


 

V četrto gre rado

Še bolj kot pri Tesli je s srcem pri vesoljskem podjetju Spacex, ki ga je ustanovil kmalu po prodaji deleža Paypala Ebayu, s čimer je takrat zaslužil 165 milijonov evrov. Ljudje iz njegovega kroga potrjujejo, da mu najbolj zaigra srce ob omembi vesolja. Meni namreč, da bo človek nekoč živel na Marsu.

Njegova revolucionarna zamisel je večkratna uporaba raketnih sistemov, kar bi prineslo bistveno nižjo ceno. Najprej je nameraval poceni rakete kupovati v Rusiji, a posla ni sklenil in menda se je že med poletom domov, kot je zapisal Ashlee Vance v njegovi biografiji, odločil, da bo začel z ničle. Znanje je črpal iz knjig, leta 2002 pa je v tvegan posel raketnih poletov, ki so ga do takrat obvladovala izključno javna podjetja z dolgo tradicijo, privabil raketnega inženirja Toma Muellerja, ki zdaj velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju; med drugim je skoval motorje za kapsulo dragon in motorje merlin, ki poganjajo Spacexove rakete. Tudi njegova prva raketa, falcon 1, je bila opremljena z njimi.



Krstni polet se je sicer dolgo odmikal zaradi tehničnih težav, a 24. marca 2006 se je ob navdušenju okoli 160 zaposlenih raketa vendarle odlepila od tal na Marshallovih otokih. V manj kot minuti je veselje zamenjala žalost, kajti zajeli so jo plameni. Tudi druga in tretja izstrelitev sta bili neuspešni. Sanje so se spreminjale v môro, saj je bilo podjetje pred propadom. »Nazadnje sem bil tako glavni inženir kot glavni oblikovalec, pa ne, ker bi si to želel, ampak ker nisem mogel nikogar najeti,« se je Musk spominjal težkih časov na predavanju na dogodku mednarodne astronavtične zveze leta 2017.

Milijoni so kopneli, dovolj jih je bilo le še za en poskus. Ki pa je uspel: 28. septembra 2008 je falcon 1 dostavil plovilo v nizkozemeljsko orbito, Spacex pa je s tem postal prvo zasebno podjetje, ki je z lastnimi sredstvi v orbito spravilo svoje plovilo.



Uspeh ni ostal neopažen; kmalu po nesreči raketoplana Columbia leta 2003 je bilo jasno, da bo Nasa ostala brez vesoljskega prevoznega sredstva v vesolje; dokončno so ga upokojili leta 2011. Že 23. decembra 2008 je zato vesoljska agencija mlademu širokopoteznemu podjetju namenila bogato božično darilo – 1,4 milijarde evrov za razvoj komercialnega plovila za polete v vesolje. »Z Nase so nas po telefonu obvestili, da smo dobili pogodbo. Niti telefona nisem mogel držati, samo zamomljal sem: 'Rad vas imam',« je marca 2014 v oddaji 60 minutes na televiziji CBS povedal Musk. To je takrat rešilo podjetje, mož, ki je oznanil veselo novico, Bill Gerstenmaier, takratni direktor vesoljskih poletov pri Nasi, pa se prav te dni kot svetovalec seli k Spacexu, kar nekateri označujejo za prestop leta v vesoljski industriji.


 

Hitreje, močneje in višje

Povsem brez težav niti kasneje ni šlo, toda Spacex je od skromnih začetkov velika zgodba o uspehu. Od leta 2010 so osemdesetkrat izstrelili falcon 9, od tega sta bila le dva poleta neuspešna – junija 2015 je raketa eksplodirala na poti proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), septembra naslednje leto pa že na ploščadi. Pri tej odpravi je bil uničen Facebookov satelit, ki bi zagotovil internet za afriško podeželje. Mark Zuckerberg je Musku napako močno zameril, po aferi Cambridge Analytica, ko se je izkazalo, da Facebook prepušča podatke tretjim osebam, pa je Musk po izzivanju na twitterju s facebooka umaknil strani Spacexa in Tesle, čeprav ju je spremljalo več milijonov uporabnikov.



Musk je uresničil tudi svojo zamisel o večkratni uporabi prve stopnje rakete. Koliko so v resnici s tem pocenili polete, ni jasno, a že pogled na raketo, ki pristaja, spreminja vesoljsko industrijo. In kar nekaj zasebnih podjetij se je lotilo podobnih projektov, medtem ko tradicionalna vztrajajo pri enkratni uporabi.

Kar 19-krat so s tovorno kapsulo dragon (zmaj) oskrbeli mednarodno vesoljsko postajo. Trikrat je poletel tudi falcon heavy, trenutno najmočnejša operativna raketa. Zmagoslavna krstna izstrelitev 6. februarja 2018 je bila prvovrstna (marketinška) predstava za javnost, ko je Musk v kapsulo parkiral Teslinega roadsterja z voznikom – lutko Starman. Ta je do zdaj na krožnici okoli Sonca »prevozil« 1,6 milijarde kilometrov.



Lani so do ISS uspešno poleteli še z dragonom za človeško posadko in opravili vrsto drugih pomembnih testiranj. Letos, morda že v začetku maja, se obeta prvi polet dragona z astronavtoma Bobom Behnknom in Dougom Hurleyjem. Kapsula je ključnega pomena za Naso, ki je Spacexu za njen razvoj leta 2014 namenila 2,4 milijarde evrov, podjetje je k temu dodalo še lepo vsoto lastnih sredstev.

Musk nadaljuje razvoj rakete Starship, s katero namerava najprej poleteti na Luno, nato še na Mars. V Boca Chici v Teksasu kot gobe po dežju rastejo industrijski šotori, navajajo na portalu Teslarati, v katerih sestavljajo nove prototipe rakete, zato krstni polet morda res ni več daleč. Spacex je zaprosil za dovoljenje za izstrelitev prototipa Starship SN1 do višine dvajset kilometrov. Prva možnost bi lahko bila že marca.

Na krilih uspeha svojih glavnih adutov Musk nadaljuje še druge projekte. Njegovo podjetje The Boring company je v Chicagu, Los Angelesu in Las Vegasu dobilo dovoljenje za izkop predorov s posebnim sistemom za hiter prevoz avtomobilov, s čimer bi se lahko promet delno preselil v podzemlje. Pri vseh projektih ima Elon Musk dovolj energije še za izlete v glasbeno industrijo, poleti pa naj bi dobil šestega otroka. Njegovo (domnevno) dekle, umetnica Grimes, je nedavno na instagramu potrdila nosečnost, vendar o otrokovem očetu ni črhnila niti besede.