Kajzerce: Anali servilnosti

Na poti prostovoljnega raziskovanja črevesja političnih gospodarjev.

Objavljeno
09. julij 2016 02.59
Rok Kajzer
Rok Kajzer
V času, ko ste se morda ukvarjali s prebijanjem zvočnega zidu, ki sta ga izvedla italijanska lovca, varuha slovenskih ptic, ozona, izraelskih potniških letal in drugih zadev, ki bivajo nad suvereno slovensko zemljo, ste najbrž prezrli nekaj pomembnega. Ne, ne gre za včerajšnji travnati spopad med manekenom Cristianom in nogometašem Antoinom. Prav tako ne gre za zlagani odstop, ki ga je po znanem načelu »jaz ponudim, Miro seveda ne sprejme« podal zunanjepolitični pozer Karl in pri tem ubral taktiko iz časov, ko je podoben teatralen in vnaprej neodobren odstop ponudil financminister Dušan, po domače Dodatek. Zgodba, ki ste jo prezrli, je veliko pomembnejša tudi od lobističnih prerivanj, ki po drugem tiru vodijo v naše največje pristanišče.

Zgodilo se je v četrtek, ko je predsednik klinično mrtve tvorbe z imenom komisija za preprečevanje korupcije – gre seveda za še enega manekena in pozerja – ugasnil supervizor in vklopil erar. Šlo naj bi za novo, prenovljeno, boljše, izpopolnjeno, nadgrajeno, skratka oh in ah orodje, ki se bo, sporočajo iz pogrebnega zavoda, ki upravlja komisijo, »bolje prilagajalo novim potrebam in naravi komisije«. Prvega dela stavka ne razumemo, drugi pa odlično opisuje stanje KPK. Kot »naravo komisije« si zlahka predstavljamo ciprese, cvetlične aranžmaje in čudovito jesensko naravo okoli prvega novembra.

Kakorkoli, verjamemo, da je tisti čas, ko je potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavili novi aranžma in prenovljeno parcelo na spletu z žarami, pardon, z žarom, KPK našla nekaj novih minut pozornosti, ki pa so že minile. Ampak to pravzaprav niti to ni toliko pomembno, kot je, denimo, pomembno novo ime supervizorja. Erar. Navdušeni smo nad kreativno izbiro. Resda gre za izraz, znan predvsem v ozkem krogu specialistov, ki se ukvarjajo z reševanjem križank in te štiri črke vpišejo ob geslu »državna blagajna«, toda izbira je kljub temu simbolična in dejansko fantastična.

No, v resnici ni. Če bi izumitelji novega imena le kanček pomislili in se ob taki spremembi morda posvetovali s kakšno kreativno agencijo, bi jim ti že na prvem sestanku odsvetovali takšno ime – neverjetno namreč spominja na angleško besedico »error«, napaka. Povrhu je to besedica, ki jo uporabniki spleta, na katerem je tudi erar, najbolj sovražijo. Ampak tudi ime – čeprav zgrešeno – pravzaprav ni pomembno. Ključen je zadnji odstavek, ki ga je KPK zapisala v sporočilu za javnost.

Včasih je pač treba solato, ki jo servirajo, prebrati do konca: »Tako z uvedbo aplikacije Erar kot tudi z začetkom procesa spreminjanja celostne grafične podobe, ki ga najavlja že izgled nove aplikacije, želi komisija poudariti svojo neodvisnost, a hkrati državotvorno držo. Komisija je državni organ in ob 25. obletnici Republike Slovenije se je tako odločila za poenotenje svoje celostne grafične podobe s celotno državno upravo.« Kaj nam s temi izjemno pomembnimi stavki sporoča Štefanec?

Komisija (ki bi morala biti simbolično, torej tudi s svojo zunanjo podobo, zunaj državnega sistema) se bo poenotila s »celotno državno upravo«. Bolj preprosto: zlili se bodo z državnimi organi, ki bi jih morali nadzirati. Če bi res hoteli »poudariti svojo neodvisnost«, kot pišejo, se takšnega koraka nikoli ne bi lotili, pač pa bi se morali, tudi s povsem drugačno celostno podobo, od državne uprave oddaljiti. Ampak, poznavajoč vodstvo KPK, nismo presenečeni, kajne?

Zgodil pa se je Borisu še en katastrofalen lapsus – poudaril je »državotvorno držo« KPK. Ko kdo od pomembnežev v javno-državnem sektorju omenja državotvorno naravnanost svoje institucije, to pomeni le eno: prostovoljno raziskovanje črevesnega sistema političnih gospodarjev.

Spomnimo se samo nekdanjega direktorja TV Slovenija, ki je s podobno izjavo in dejanji prilezel v anale politične servilnosti.