Tiskane izdaje
Z ženo in tremi otroki živi v okolici Maribora. Z domačimi skuša čim bolj aktivno preživljati prosti čas, je pa tudi prva kuhalnica družine. »Kuhanje me izredno veseli, v njem uživam in preizkušam svojo kreativnost, ki jo ocenijo stroga, a pravična družinska žirija in prijatelji.« Tik pred osamosvojitvijo je na mariborski univerzi diplomiral iz ekonomije in zajadral v gospodarske vode, kjer vodilne položaje v podjetjih zaseda več kot dve desetletji. Najprej v avstrijski tiskarni Leykam v Hočah in Regijskih medijih v njeni večinski lasti, nato je po osmih letih presedlal v Terme Dobrna. Z igralništvom se doslej ni ukvarjal, če odštejemo razmeroma neuspešen izlet na to področje z odprtjem igralnega salona v Termah Dobrna leta 2005. Naložba v salon z 22 video igralnimi aparati in elektronsko ruleto z osmimi sedeži je bila bolj ali manj strel v prazno, saj so terme že leto za tem izgubile igralniško koncesijo. Nadzorni svet družbe je na začetku leta 2008 sprejel sklep o sporazumnem prenehanju mandata direktorju na njegovo željo. O morebitnih lastnih nasedlih naložbah ne govori. Pravi le, da je, ko gre za osebne finance, konservativen vlagatelj. Kaj pa naložbe v avtomobile? Že nekaj let je družinski izbor karavan, včasih toyota, zdaj audi.
Po štiriletnem turističnem izzivu v Dobrni je junija 2010 prevzel vodenje Papir servisa. Konec leta 2009 si je sicer vmes omislil še skok v šepajočo Steklarno Hrastnik, kamor so ga povabili in kjer je z Andrejem Božičem tvoril dvočlansko upravo, a se je po nekaj mesecih poslovil, ko je nadzorni svet »zaradi racionalizacije vodenja in organizacijskih sprememb sklenil zožiti upravo«. Mlakar torej menja službe in področja dela. »Menedžerji smo ljudje odločitev, to se od nas tudi pričakuje. Sem dinamičen, rad imam razgibano delo, sem človek akcije, svoje znanje rad nadgrajujem in delim naprej. To je zame življenjsko. Prav tako vztrajnost. Verjamem v moč interakcij, kjer se razvijajo nove priložnosti. Tako je tudi na moji poslovni poti.«
Disciplina in vztrajnost
Kdo je bil največja žrtev gospodarske krize v Sloveniji? Jasnemu odgovoru se izogne. »Nočem kazati s prstom, verjamem pa, da se je destabilizacija gospodarske slike najbolj izrazila tam, kjer je bilo krizi dano 'preveč prostora'. Biti žrtev je stvar percepcije. Življenje nam vsak dan prinaša nove izzive, pomembno je, kako se nanje odzovemo. Paulo Coelho je zapisal, da se ne utopiš, če padeš v reko, temveč če predolgo ostaneš pod njeno gladino. Sem človek, ki optimistično in pozitivno gleda naprej.«
Šport je njegova strast od otroštva. Na smuči so ga starši postavili že pri treh letih. Tekmoval ni, bil pa je smučarski učitelj. Svoje smučarske zgodbe ni napisal do konca, saj je glavno vlogo dobil nogomet. »Tukaj sem dobil izkušnje timskega dela, izkušnje discipline, trdega dela in predvsem vztrajnosti – na treningih in v boju do sodnikovega zadnjega žvižga. Vso nogometno kariero sem bil vezni igralec in tudi kapetan, v tej vlogi je bilo treba prevzeti odgovornost za povezovanje soigralcev in vodenje ekipe, s spodbujanjem in pravo motivacijo.«
Družba za zbiranje in sortiranje odpadkov, ki jo je vodil nazadnje, od leta 2013 posluje v rdečih številkah, prihodki pa so se ji več kot prepolovili. Razlog je prestrukturiranje kot posledica izgube okoljevarstvenega dovoljenja in zaprtja dveh obratov ter izrazito negativnega tržnega položaja zaradi slabe bonitete po prenosu terjatev na DUTB ter popoldne neodzivnosti bank, da bi financirale tekoče poslovanje družbe. Večino svojih prihodkov je tako ustvarjal s posredovanjem začasne delovne sile, za kar je sicer pridobil ustrezna dovoljenja ministrstva za delo.
Pečečnika ceni
Nekateri pravijo, da je povezan z Jocem Pečečnikom, ki naj bi nameraval v enem od ljubljanskih hotelov odpreti igralnico z živimi igrami. »Slovenske igralnice so zaživele in poslujejo ob meji s sosednjimi državami, Italijo, Avstrijo, Hrvaško … Tudi Ljubljana je že imela pravo igralnico, a se takrat ni izšlo. Pozitivno je, da je bil v zadnjih letih v prestolnici narejen velik preskok v turistični ponudbi. Ni pa vsak turist igralniški gost, kvečjemu obratno. Trdno sem prepričan, da je igralniškim gostom mogoče približati marsikatero turistično storitev, ki pa mora biti kakovostna in posebna. Za Pečečnika, ki ga osebno ne poznam in ga nikoli nisem srečal, verjamem, da se poslovnih izzivov loteva premišljeno in z jasnimi cilji, tako tudi glede igralnice v Ljubljani – zakaj, kdaj in komu,« komentira načrte enega najbogatejših Slovencev.
Trendi v igralništvu so se sicer od zlatih časov precej spremenili, tudi zaradi spletnih igralnic. Na to odgovarja, da je danes o trendih na splošno težko govoriti in jih opredeljevati. Poslovna okolja so namreč zelo dinamična, usklajevanje potreb in zahtev različnih deležnikov pa zahtevno. Svet je prežet s tehnologijami, digitalizacija narekuje hiter tempo, večjo individualnost. »V to smer se razvija tudi ponudba igralništva, a treba jo je uravnotežiti, spodbuditi željo po socialnih stikih, med drugim s pomočjo turizma. Zlati časi niso pojem današnjega poslovnega sveta, in če že moram izbirati barvo, naj bo zelena – to so časi izzivov za zelene številke.« O Hitu pred formalnim prevzemom funkcije noče dajati izjav. Da je družba končno spet na zeleni veji, je sicer dobra popotnica, manj pa to, da zadnjim direktorjem ni bilo dano izpeljati polnega mandata. Na mizi ga v pozdrav že čaka letni načrt o petodstotnem dvigu prihodkov, povečanju števila prenočitev za kar petino in cilju šest milijonov dobička.
