Božičnice bodo letos večinoma višje kot lani

Najbolj se lahko veselijo zaposleni Domela, Leka, Krke in Petrola, nagrado bodo prvič po suhih letih dobili tudi zaposleni v NLB.

Objavljeno
11. december 2017 07.00
Posodobljeno
11. december 2017 07.00

Ljubljana – Božičnice in 13. plače bodo letos, kot kaže, višje. Na to ne bo vplivala le ugodnejša davčna obravnava teh izplačil, ampak bodo nekatera podjetja zaradi boljšega poslovanja do svojih zaposlenih tudi bolj radodarna. Tovrstna izplačila se gibljejo od 110 do debelih 2000 evrov.

Čeprav smo že skoraj sredi decembra, vsa podjetja še niso sprejela odločitve, ali in s kolikšno božičnico oziroma 13. plačo bodo razveselila svoje delavce. Lani je bilo takšnih družb dobro petino. Letošnja gospodarska rast, ki je blizu petim odstotkom, je še višja od lanske, večinoma boljši so tudi poslovni rezultati. Tako delodajalci kot sindikati so ob zavzemanju za spremembo dohodninskega zakona poudarjali, da morajo boljše razmere v gospodarstvu občutiti tudi delavci.

Nagrajevalo bo več družb

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič ugotavlja, da je za konkretne številke še prezgodaj, po prvih predvidevanjih bodo letos ti zneski tudi po zaslugi pogajanj sindikatov večji in se bo za izplačilo božičnice odločilo več družb, od 30 do 35 odstotkov. Tudi Igor Knez iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pričakuje, da bo božičnico ali 13. plačo letos lahko izplačalo več podjetij. GZS je tako podjetja pozvala, da naj tista, ki lahko, to tudi izplačajo. K večjim izplačilom jih niso pozivali, pričakujejo pa, da bodo delavci več prejeli tudi zaradi davčnih sprememb.

Da bodo ponekod večji bruto zneski božičnic, kažejo tudi odgovori vprašanih podjetij, kot kaže, pa jih bodo večinoma izplačala decembra in še ne bodo izkoristila najvišje dohodninske olajšave. Decembrska izplačila podpirajo tudi sindikati, da lahko delvci obdarijo svoje zaposlene.

Vlada je že lani s tako imenovano mini davčno reformo prag, do katerega je božičnica oziroma 13. plača razbremenjena plačila dohodnine, dvignila na 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, kar zdaj znaša okoli 1100 evrov bruto. Ker je lani večina družb božičnice izplačala decembra, te olajšave ni izkoristila, kar pomeni, da bodo njihovi delavci letos dobili večje neto prejemke teh izplačil.

Drugo leto davčno še bolj ugodno

Letos je vlada z novo davčno spremembo omenjeni prag davčne olajšave na plačilo dohodnine od božičnice dvignila na 100 odstotkov povprečne plače (okoli 1600 evrov), a to bo začelo veljati šele 1. januarja 2018. In ker bodo podjetja zaposlene tudi letos obdarila decembra, bodo to večinoma izkoristila šele prihodnje leto.ana – Čeprav večina podjetij podpira večjo davčno olajšavo, ki jo bo mogoče uveljaviti po 1. januarju 2018, bo večina družb božičnico oziroma 13. plačo izplačala decembra.

Letos bodo delavci tako marsikje prejeli višje neto izplačilo na račun lanske davčne olajšave, ponekod pa bodo višji tudi izplačani bruto zneski. Med vprašanimi podjetji se lahko najbolj veselijo zaposleni Domela, Leka, Krke in Petrola.

Kar 2000 evrov priboljška

Vsi zaposleni v Domelu bodo tako kot lani tudi letos prejeli decembra božičnico, januarja pa še nagrado za uspešnost. Prva bo znašala 400 evrov bruto, druga pa 1600, skupaj torej 2000 evrov bruto, kar je 500 evrov bruto več kot lani.

V Leku bo božičnica znašala 1300 evrov in bo enaka kot lani. Poleg tega bodo zaposleni v tej farmacevtski družbi dobili še variabilni del božičnice, ki pa je odvisen od plače posameznika. V tej družbi imajoob tem s kolektivno pogodbo urejeno tudi izplačilo za uspešnost, ki se obračunava glede na prispevek zaposlenega in uspešnost družbe. »Izplačilo nagrade za poslovno uspešnost se izvede v začetku leta in takrat uveljavljamo ugodnejšo davčno olajšavo,« pojasnjujejo. V Krki bo letošnja božičnica višja za pet evrov in bo znašala 1287 evrov, enako za vse zaposlene in tudi agencijske delavce.

V Petrolu bodo na podlagi dobrih poslovnih rezultatov vsem zaposlenim izplačali 1100 evrov nagrade za poslovno uspešnost in 30 evrov božičnice, to je 400 evrov več kot lani. Nagrade se bodo lahko veselili tudi v Zavarovalnici Triglav, kjer pa višine še ne morejo povedati.

Božičnica in nagrada

V Telekomu Slovenija bodo decembra zaposlenim izplačali božičnico v višini 70 odstotkov zadnje povprečne plače v Sloveniji torej okoli 1100 evrov bruto. Izplačilo dela plače za poslovno uspešnost pa je, kot pojasnjujejo, vezano na preseganje zastavljenih ciljev za posamezno leto, tako da se bodo za morebitno izplačilo odločili po objavi revidiranih rezultatov poslovanja za leto 2017.

V Gorenju bodo, tako kot lani, prejeli 600 evrov božičnice, kar pomeni, da bo neto izplačilo malo večje. V Mercatorju bodo tudi letos dobili božičnico na kartico Pika, in sicer 110 evrov, kar je 30 evrov več kot lani.

NLB uspešnost, Abanki ne

V podjetju Akrapovič že nekaj let božičnico nadomeščajo s sistemom nagrajevanja, saj se je, pravijo, pokazal za dobrega, ker spodbuja storilnost. »Zaposlenim v prvih mesecih naslednjega leta izplačamo nagrado glede na njihovo uspešnost pri doseganju ciljev preteklega leta. Nagrada je ob dobri oceni uspešnosti zaposlenega lahko višja od njegove plače,« pojasnjujejo.

Nagrado za uspešnost bodo letos prvič po dolgem času dobili tudi zaposleni v NLB, kjer so letos dosegli rekorden dobiček. Pojasnili so, da bo banka skladno z določili kolektivne pogodbe NLB pripravila model izplačila z namenom uskladitve in končne potrditve z obema sindikatoma, višina pa bo odvisna od individualne delovne uspešnosti vsakega posameznika. V Abanki kljub precejšnjemu dobičku ne bodo dobili ne božičnice ne 13. plače. Niti v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) zaposlenih decembra ne bodo nagradili.

Jerkičeva pravi, da je glede na uspešno poslovanje gospodarstva nedvomno prav, da več dobijo tudi delavci. Poudarja, da božičnice in nagrade za uspešnost v času pomanjkanja določenih kadrov na trgu dela postajajo tudi motivacijski dejavnik, s katerim lahko delodajalci privabljajo delavce v svoja podjetja.

Udeležba na dobičku

A čeprav del podjetij zaposlenim izplačuje 13. plačo ali nagrado, sistem udeležbe delavcev pri dobičku še zdaleč ni ustrezno urejen, ugotavlja Jerkičeva. Po njenih besedah je to nedvomno tema, ki jo bo treba v prihodnje odpreti, saj je zakon o udeležbi delavcev pri dobičku neustrezen in nestimulativen tako za delodajalce kot za delavce. Dodaja, da bi bilo poleg tega treba urediti tudi prelivanje uspeha v plače.

Knezu iz GZS se zakon o dobičku delavcev pri dobičku niti ne zdi nujen, saj podjetja oziroma lastniki, ki to hočejo, to že izvajajo. Pri tem poudarja zlasti nekatera mlada uspešna tehnološka podjetja.