Junij v kuhinji s Slavko Ilich

Naša češnja na starem vrtu je cvetela v začetku aprila, ko je bilo dovolj toplo, pa tudi poznejši sneg ji ni škodoval. Ko to pišem, plodovi že rdečijo! Prve češnje, ki dozorijo na bolj sončni strani, vedno ponudim pomočene v najtemnejšo čokolado (za otroke pa v belo), a za vsakega samo tri. Ker pa potrebujejo še nekaj dni, da jih bomo lahko začeli hrustati, sem mehek sladoled, sorbet naredila iz kupljenih (goriških) češenj. Z vilicami ga je treba premešati vsakih nekaj minut in vrniti v zamrzovalnik, seveda. Najmanj petkrat, da se ne naredijo veliki kristali.

No, pa po vrsti: visoke grede so me presenetile, čeprav že vem, kako »delujejo«. Zaradi toplote, ki se akumulira v njih, je solata na moji gredi zrastla dvakrat hitreje kot na vnukinjini gredici pri tleh, čeprav sva sadili na isti dan. Na njeno žalost. Poleg tega so njene sadike, ker je bilo toliko dežja, napadli še polži, ki v visoke grede od zunaj ne morejo! Zato je treba že ob sajenju pazljivo pregledati vsako sadiko, saj se pod zastirko lahko skrijejo različni požrešni škodljivci naših vrtnin! Priporočilo, da dodajamo v visoke grede samo pasterizirano zemljo, je kar na mestu.

Paradižniki so končno v zemlji, zraven sem (tudi pozno!) posadila še bazilike, saj muhasto vreme ni naklonjeno toploljubnim rastlinicam. So pa moje kolerabice zrastle hitro. Vedno kupim nekaj sadik, ki jih posadim zraven sejančkov, da izkoristim prostor. Ko so kolerabice iz sadik dovolj velike (kot žogice za namizni tenis), jih izpulim in takoj, prerezane na četrtinke, z listi vred in z nekaj rezinami slanine, popražim. Slastno kosilo je tu!

Junij je tudi začetek gobarske sezone. Izpod Kureščka se nikoli ne vrnemo s praznimi košarami, čeprav z možem in vnuki ponavadi skočimo tja gor samo za popoldne. Nabiramo tudi »frcaje«, kakor pravi moja prijateljica gobam, ki jih drugi samo brcnejo in gredo naprej … No, letos pa smo prvega jurčka iz Brkinov kar kupili (na fotografiji v košari) že sredi maja! V nadaljevanju opisujem, kako sem ga pripravila z amarantom. Tudi priporočam!

Vedno izkopljemo še kakšno lepo rastlino jagodnjaka – divjih jagod, ki jih potem doma posadimo v košare oziroma premične grede ali lonce. Kadar je toplo, kakor je letos, imamo »gozdne« jagode že maja! Ker jih je še malo, prvo pest prihranim za zajtrk z vnukinjo. Letos sem naredila jagodno maslo! Najdete ga na Facebook strani v četrtek, 9. junija. :)

Ker pa se je v maju nesramno ohladilo, sem doma kuhala juhe in enolončnice, tudi s »hudimi« čiliji, da smo se malo pogreli. Upam, da bo junija vreme manj muhasto!