Kuhnapato: Postni atrakciji

Otroci slovenskih osnovnih šol, ki v letošnjem šestem tekmovalnem letu sodelujejo v projektu Kuhnapato, raziskujejo prav časovna obdobja in z njimi povezano tradicionalno hrano.

Kaj je treba užiti in zakaj v določenem obdobju, razlagajo otroci, ko jedi vsaj enkrat na mesec postrežejo svojim sošolcem in jih tako spodbujajo k uživanju za telo pomembnih hranil in dolgoročnemu ohranjanju zdravja. Na primer: vedo, da je treba po mastnih pustnih zalogajih, pretiranih količinah mesa ali krofov in podobnih testenih pečenjakov telo očistiti in ga pripraviti na nove zmage. To pa najlažje dosežemo z zelenjavo, najbolje iz svojega okolja, saj ima le domača res pristen okus in krepko zalogo vitaminov in mineralov.

Otroci z OŠ dr. Bogomirja Magajne iz Divače so segli globoko v svojo kulturno prehransko dediščino in pripravili po imenu precej poznano jed – ki pa je na krožniku osupnila vse jedce in opazovalce. Dodelane podrobnosti rezančnega testa in fižolove kreme ter razlaga, zakaj vse je treba uporabiti šetraj (ob tem, da je bilo odličnega okusa), so navdušile. Včasih vsakdanja jed v postnem obdobju je zdaj spet med nami kot kulinarična atrakcija.

S še eno domala ponarodelo različico tradicionalne jedi imamo opravka, ki je pa z dodelavo otrok z OŠ Simona Gregorčiča iz Kobarida postala kulinarični presežek, vreden, da oplemeniti gastronomsko ponudbo Slovenije. Ješprenju ali ričetu po domače, ješprenki ali ješprenovai juhi, ki jo najdemo tako rekoč v vsaki slovenski pokrajini, so v Zgornjem Posočju dali lokalni priokus, primeren za postno obdobje ali namen: ponuditi telesu izdaten, a lahek obrok. Da o okusu ne govorimo! Namesto tipičnega okusa po prekajenem mesu ali klobasi nas je presenetil okus po nežno prekajeni ribi. Da, preprosto, bi rekli, vendar se je treba spomniti in to izvesti! A ne s katerokoli ribo, saj imajo Kobarijci skoraj na svojem dvorišču eno redkih avtohtonih vrst, še plavajočo v Soči.

Še en dokaz, da otroci ob intuziazmu, ki jih spremlja v projektu Kuhnapato, v svoje delo in za motiviranje vrstnikov vnašajo vso domišljijo in da vreča prehranske dediščine zanje ni nikoli pregloboka.