Tiskane izdaje
Bulgari je ime, ki zbuja zavist, miri nasprotja med ljubimci in rešuje zakonske zveze ter vse od nemih črno-belih časov zlati razkošje filmskega sveta. Zadnje štiri konce koledarskega leta z ducatom sijočih girland oziroma z okoli 40.000 mikro led-svetilkami pa žlahti tudi slavno rimsko ulico Via (dei) Condotti, na kateri stoji njihov 112 let star draguljarski tempelj. Ker se z njihovega naslova ponuja krasen pogled na Španske stopnice, ki se od lani prav po Bulgarijevi zaslugi znova kažejo v vsem svojem sijaju, tudi na njihov vrh, tja pod cerkev Trinità dei Monti (»Vrh pri Sveti trojici«), sodi prav poseben novoletni dragulj. Bulgari je že za lanske praznike prispeval posebno božično smrečico, njihova letošnja pa se še posebej zlato sveti in je izdelana iz drogov ter jo krasijo kovinske zvezde.
Bulgari je osvetlitev Vie Condotti kot (pred)novoletni poklon mestu prvič »podaril« leta 2014 hkrati z 1,5 milijona evrov za obnovo stopnic, italijanski mediji pa so nato leto zatem poročali, da niso praznično razsvetlili le Večnega mesta, temveč izbrane lokacije v Moskvi, Seulu, Tokiu, Tajpeju, Parizu, New Yorku in Chengduju. Letos poročajo o postavitvi enajstmetrskega drevesca – zdi se isto, kot je pri vrhu Španskih stopnic lani pozdravljalo Rimljane in njihove turiste –, tudi na trgu pred slavno milansko operno hišo Scalo. In čeprav morebiti ni isto, s svojimi 87.000 raznobarvnimi mikro led-lučkami prav tako spominja na skupek eksplodiranih raket. Bulgari se tako hkrati z novoletno svetlobno okrasitvijo Piazette Capuano, majhnega trga na milanskem obrobju, prvič letos pridružuje milanski občini pri bolj umetniški božični osvetlitvi in hkrati s čim manjšim vplivom na okolje. A o varčnosti zares poročajo le za Vio Condotti. Bulgarijeva led-razsvetlitev naj bi v primerjavi s klasično porabila kar za 90 odstotkov manj električne energije.
Slavni donatorji
Bulgari še zdaleč ni edino prestižno ime, ki razglaša, kako zelo je povezano z Večnim mestom in kako zelo ga večno navdihuje, slavni donatorji pa so zaradi naluknjanega mestnega proračuna tudi edino in poslednje upanje, da Rim ohrani svoj »večni« status. Lani zgodaj poleti so v Rimu zaznamovali zaključek prve faze kar 25 milijonov evrov vredne obnovitve Koloseja, ki jo je podprl čevljarski imperij Tod's, modna hiša Fendi pa je primaknila 2,5 milijona evrov za vodnjak Trevi, katerega obnova je trajala 20 mesecev in so jo julija 2015 v vsem sijaju odprli z modno revijo. Bulgari je leta 2014 izkoristil svojo 130. obletnico ustanovitve, da je razglasil sodelovanje pri obnovi slavnega baročnega stopnišča s 135 stopnicami iz travertina, ki je med letoma 1723 in 1726 po načrtih arhitekta Francesca De Sanctisa povezal ambasado španske veje Burbonov s cerkvijo Trinità dei Monti.
Španske stopnice, ki so jih v večni kult ujele Rimske počitnice, hollywoodska pripoved o v Rimu izgubljeni princesi in novinarju oziroma po zaslugi glavnih igralcev Audrey Hepburn in Gregoryja Pecka, so pred Bulgarijevo obnovo (pred tem so bile nazadnje obnovljene sredi 90. let 20. stoletja) kazale neizprosne sledi časa. Bile so majave in zaradi množičnega obleganja turistov polne madežev ter v mnogo slabšem stanju, kot so jih prikazovali črno-beli posnetki z Audrey Hepburn, ko si je na njih privoščila sladoled. Izvršni direktor Bulgarija Jean-Christophe Babin je tedaj dejal, da je bil »Rim vselej prvi vir navdiha za Bulgari, zato se nam zdi prav, da Rimu vrnemo tisto, kar nam je dal«.
Tudi imperij doživetij
Prav v Večnem mestu se je namreč začela zgodba o uspehu Sotiria Bulgarija (s pravim imenom Sotiriosa Boulgarisa), Grka po rodu, ki ga je odisejevska drznost popeljala najprej na grški otok Krf in nato v Neapelj, potem pa ga leta 1881 zasidrala v prestolnici na novo združene Italije. Tu so leta 1884 pognali cvetovi njegove vizije, v kateri je prepletal znanje domorodnih mojstrov z duhom klasične Grčije in Rima ter posebnostmi svojega časa ter naposled leta 1905 v Via Condotti odprl zlatarno, ki še danes slovi kot njihov prvi in najpomembnejši naslov. Vse do prvih desetletij 20. stoletja je bil Bulgari glasnik artdecòjevskega gibanja, ki je želel spremeniti okus zahodnega sveta in je od tu naprej nadaljeval z uveljavljanjem tehničnih in estetskih novosti. Po ekstravagantnih 50. letih in ponovni renesansi barv v 60. letih je desetletje zatem ujel razkošje, ki ga je skrival pop art, in nato v divjih 80. z uveljavitvijo »konfekcijskega« koncepta prêt-a-porter spremenil mišljenje, ki je do tedaj spremljalo nakit oziroma sektor razkošja.
Danes je Bulgari prvovrstna draguljarna, znana po barvitih dragocenostih, njegov slog pa je prepoznan po svetu predvsem po zaslugi filmskih div Grace Kelly, Sofie Loren, Ingrid Bergman, Liz Taylor in celo Audrey Hepburn (zaradi Holly Golightly, bolj znane po ljubezni do Tiffanyja) pa tudi poslovnežev, aristokratov in umetnikov. Bulgari, ki ga je leta 2011 kupil francoski luksuzni velikan LVMH, je imperij razkošja, ki sega zunaj meja nakita ter obsega vse od dišav in kozmetike, torbic in potovalk, sončnih in korekcijskih očal do doživetij, ki jih ponujajo hoteli v Milanu, Londonu in Pekingu, resorta na Baliju in v Dubaju, restavraciji v Tokiu in Osaki (od prihodnjega leta tudi hotel v Šanghaju in od leta 2020 še v Moskvi). •
