Tiskane izdaje
Odprtje mosta čez kanjon Zhangjiajie v narodnem parku Tianmenshan, najdaljšega mosta s steklenim dnom na svetu, so upravniki parka v provinci Hunan napovedovali dolgo in pompozno. Da bi dokazali njegovo trdnost in varnost, se je čezenj zapeljal volvo, poln potnikov, delavci pa so stekleni pohodni del poskušali »razbiti« z macolo. A viseči most, ki so ga uradno odprli konec avgusta, so zaprli že po trinajstih dneh delovanja, vest o tem pa skrajno nepompozno objavili na blogu Weibo.
Kot razlog zaprtja niso navedli prevelikega števila obiskovalcev, temveč nujne izboljšave in prilagoditve območja okoli mostu; nekoliko naj bi spremenili parkirišča, sistem rezervacije vstopnic in storitve za kupce. Nič niso črhnili o tem, kdaj bodo most znova odprli, so se pa upravniki parka na blogu obiskovalcem opravičili za nevšečnosti in namignili, da bi skupine, ki so si most nameravale ogledati konec tedna, imele prednostno pravico do njegovega obiska takoj, ko bo znova odprt. »Imel sem rezervacijo, zdaj pa pravite, da ste zaprti. Ali se šalite?« je neki uporabnik bloga povzel razočaranje številnih turistov.
Stekleni mostovi in druge pohodne konstrukcije so v zadnjem obdobju na Kitajskem pravi hit, s katerimi upravitelji tamkajšnjih naravnih znamenitosti poskušajo pritegniti čim več turistov, predvsem tistih, ki jim narava sama po sebi ne zadošča, temveč stremijo še po ščepcu adrenalina, ki ga lahko čutijo ob obisku zabaviščnega parka. V osrednjih kitajskih provincah Henan in Hunan so v zadnjem letu zrasli dva steklena viseča mostova in petdeset metrov dolgo stekleno sprehajališče, speljano na višini 600 metrov ob klifu v narodnem parku Wanfo na jugu Kitajske.
Rekorder, most v narodnem parku Tianmenshan, ki ga je načrtoval izraelski arhitekt Haim Dotan, v dolžino meri 430 metrov. Obiskovalci lahko skozi 99 talnih panelov, zastekljenih s trislojnim steklom, s ptičje perspektive opazujejo 300 metrov globok gozdnati kanjon, ki naj bi navdihnil ustvarjalce filma Avatar. Most lahko dnevno sprejme 800 obiskovalcev, a je bil obisk v prvih dneh desetkrat večji, zato so se ob njegovem zaprtju razširile govorice, da so pravi razlog zanj varnostne težave. Predstavnik uprave parka, pristojen za prodajo in marketing, je za ameriško televizijo CNN takšna ugibanja odločno zavrnil.
V slabih dveh tednih si je most ogledalo desetkrat več turistov od njegove dnevne nosilne zmogljivosti. Foto: Reuters
Oglasil se je tudi arhitekt in dejal, da je pri načrtovanju mostu upošteval kompleksno geografijo kanjona in da ta lahko prenese močne vetrove, ki znajo zapihati okoli njega. Gradbeni inženirji pa so upoštevali možnost resonance, ki ob prehodu več ljudi prek mostu lahko sproži deformacije ali celo porušitev nosilne konstrukcije, zato so v pohodno ploskev vgradili več velikih steklenih krogel, ki zmanjšujejo učinke neželenih vibracij.
Prvi stekleni most na Kitajskem so le leto pred odprtjem mostu nad avatarsko pokrajino kanjona Zhangjiajie odprli v geološkem parku Shiniuzhai v pokrajini Pingjiang, prav tako v provinci Hunan. Tristo metrov dolg most, ki na višini 180 metrov povezuje gori v tem parku, so poimenovali Most pogumnega moža. Sprva je bil zgrajen kot leseni most, v steklenega so ga predelali leta 2014. Prozorni stekleni pohodni paneli so debeli 2,4 centimetra in so 25-krat močnejši od običajnih steklenih. Posnetki in fotografije »na smrt« prestrašenih obiskovalcev, ki jih njihovi hahljajoči se svojci in prijatelji vlečejo čez most, so prinesli odlično promocijo parku, v katerem so si izmislili tudi več drugih adrenalinskih atrakcij. V njem ponujajo vožnjo z najbolj strmo vzpenjačo na Kitajskem in najdaljši spust z jeklenico v Aziji.
Upravitelji 188 metrov dolge, dva metra široke in 166 metrov nad tlemi razpete steklene viseče brvi na gori Qifeng v osrednji Kitajski očitno niso bili tako samozavestni glede privlačnosti nove turistične atrakcije. Ob otvoritvi so se zato odločili, da ne bodo zaračunali 45 juanov ali okoli šest evrov vstopnine. Trume obiskovalcev so blokirale cesto na goro in prometni infarkt je rešila šele policija, namen otvoritvene promocije pa je bil vseeno dosežen. Gora je v nekaj mesecih postala priljubljena turistična točka, most pa prizorišče številnih (bizarnih) prireditev: od skupinske vadbe joge do tekmovanja v hitrostnem prehranjevanju.
Most pogumnega moža v geološkem parku Shiniuzhai je prizorišče številnih bolj ali manj bizarnih prireditev. Foto: Reuters
Toda kako varne so steklene viseče konstrukcije, po katerih se morajo obiskovalci sprehajati v tekstilnih ščitnikih za čevlje? Njihovi inženirji trdijo, da izjemno. »Ne glede na to, kako močno bodo turisti skakali po mostu, bo ta varen,« je za časopis People's Daily povedal eden od inženirjev Mostu pogumnega moža Jang Guohong iz državnega inštituta za gradnjo železnic, mostov in oblikovanje. »Jeklena konstrukcija pod steklenimi paneli je tako neverjetno močna, da tudi če se ti razbijejo, obiskovalci ne bodo padli čeznje.«
Arhitekti v članku na spletni strani BBC so nekoliko drugačnega mnenja. Stekleni mostovi so po njihovem predvsem novosti, zgrajene kot turistične atrakcije, in ne za promet pešcev. Incident iz oktobra lani, ko je na Mostu pogumnega moža na gori Yuntai že dva tedna po otvoritvi pod nogami obiskovalcev počil del steklene podlage, je med strokovnjaki sprožil vprašanja o smiselnosti uporabe stekla kot gradbenega materiala v nepredvidljivem gorskem okolju. Omenjali so tudi težavno čiščenje steklenih plošč in nevarnost zdrsov na njih. A upraviteljev geološkega parka dogodek na Mostu pogumnega moža ni prestrašil. Seveda so most takoj zaprli, popravili, nato pa sporočili, da razpoke v steklu ne vplivajo na varnost.
Tudi drugod po svetu steklene pohodne strukture, ki omogočajo pogled s ptičje perspektive bodisi na naravne znamenitosti bodisi na urbano džunglo, poganjajo kot gobe po dežju. Želja ljudi, da bi bili svobodni kot ptice, je očitno vse večja, za njeno uresničitev so pripravljeni tudi precej drago plačati. Obiskovalci Grand Canyona v Arizoni si lahko privoščijo »hojo po zraku« oziroma stekleni razgledni ploščadi, ki sega 70 metrov čez rob klifa in je postavljena 200 metrov nad dnom kanjona. Ploščad v obliki konjske podkve, ki stoji na območju rezervata v lasti plemena Hualapai, je načrtoval arhitekt Mark Ross Johnson, denar zanjo pa so odšteli pripadniki indijanskih staroselcev, ki želijo na območje pritegniti več turistov. Podlaga ploščadi je zgrajena iz štirih plasti stekla z vmesno železno plastjo, ograja pa iz dvoplastnega stekla, visokega meter in pol, ki je oblikovano tako, da prenese močne sunke vetra. Otvoritvene slovesnosti leta 2007 sta se udeležila astronavta Buzz Aldrin in John Herrington, televizijska postaja National Geographic pa je o gradnji ploščadi posnela dokumentarec.
Hoja po zraku v Velikem kanjonu v Arizoni. Foto: arhiv Skywalk Grand Canyon
Najvišji evropski viseči most, pravzaprav bolj brv, leži v švicarskih Alpah in ima delno zastekljen pohodni del. Dolg je 107 metrov, širok nekaj manj kot meter in ima 18-odstotni naklon. Zgrajen je bil ob stoti obletnici odprtja gondole med Engelbergom in Gerschnialpom, stal je 1,8 milijona švicarskih frankov, z njega pa se ob lepem vremenu vidijo Mont Blanc, Matterhorn, Mönch, Jungfrau in Eiger. V francoskih Alpah nad Chamonixem nimajo visečega mostu, temveč stekleno sobo Step into the Void. Nahaja se na najvišji terasi vrha Aiguille du Midi na višini 3842 metrov, njen lastnik in upravitelj, podjetje Compagnie du Mont-Blanc, pa trdi, da je najvišja atrakcija v Evropi. Da bi iz nje občudovali najvišje vrhove zahodne Evrope in ledenik Bossons, morate priti do Chamonixa, od tam pa vas gondola popelje na Aiguille du Midi na nadmorsko višino 3777 metrov.
Stekleni balkon na vrhu Aiguille du Midi nad Chamonixom. Foto: Reuters
Precej bliže in cenejše je občutenje »niča«, ki ga ponujajo pri Schladmingu na avstrijskem Štajerskem. Na navpičnem pobočju gore Hunerkogel na nadmorski višini 2700 metrov so leta 2013 odprli sto metrov dolg viseči most, najvišji v Avstriji. Z njega vodi 14 stopnic, spektakularno poimenovanih »stopnišče v nič«, ki se končajo na steklenem opazovalnem balkonu, imenovanem tudi balkon Alp. Z njega se pogled razteza na najvišje avstrijske vrhove in 400 metrov v prepadno globino gorske verige Dachstein.
London, Toronto, Auckland in Chicago pa ponujajo urbano izkušnjo hoje po oblakih. V prvem si lahko z 42 metrov nad Temzo dvignjenega steklenega mostu privoščite pogled na rdeče avtobuse in pešce, ki švigajo čez Tower bridge, živahen promet na reki, če imate srečo, lahko ujamete tudi dviganje mostu. Steklena brv je dolga enajst metrov in široka slaba dva, sestavljajo jo paneli, ki tehtajo pol tone. Stolp CN v kanadskem Torontu poleg kulinaričnega doživetja v restavraciji 340 metrov nad tlemi za tiste, ki jih ni strah višine, ponuja tudi razgled na mesto s krožne steklene ploščadi. V glavnem mestu Nove Zelandije pa se lahko na vrhu 328 metrov visokega stolpa, najvišje zgradbe na južni polobli, sprehodite po strehi s steklenimi tlemi.
V vetrovnem Chicagu imajo kar dve stekleni razgledni atrakciji. V 94. nadstropju stolpa John Hancock je ploščad Tilt, ki se odpira pod kotom in obiskovalcem omogoča vrtoglavi pogled na mesto s 300 metrov višine. Še višje, v 103. nadstropju nebotičnika Wills (nekdanji Sears Tower), 412 metrov nad tlemi, je Skydeck Ledge. S štirih zastekljenih balkonov, zgrajenih leta 2009, se ob jasnem vremenu vidijo štiri ameriške zvezne države. Tisti z jeklenimi živci si na njih lahko privoščijo zajtrk, večerjo ali celo poroko. Je pa atrakcija že nagnala strah v kosti obiskovalcev. Maja 2014 je družini, ki se je hotela fotografirati na enem od balkonov, pod nogami začelo pokati steklo. Obiskovalce so takoj evakuirali in vse štiri balkone zaprli. Lastniki nebotičnika so poškodbo sanirali, preplah pa poskušali umirili s pojasnilom, da je bila poškodovana le zaščitna plast, ne steklena podlaga. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko obiskovalcev si je na enem od balkonov nebotičnika Wills zajtrk privoščilo od tedaj.
