Spraševali so nas, ali je to igrača

Evropa za Toyoto ni tako odločilna kot drugi deli sveta, a to ne pomeni, da tu ni opazno navzoča. Kakor pravi predsednik njene evropske podružnice Johan van Zyl, se ne ženejo za čim večjim tržni deležem, vztrajajo pri hibridnem pogonu in tudi sami načrtujejo električne modele, o katerih pa so še skrivnostni.


Evropski avtomobilski trg se je v zadnjih letih vrnil na predkrizne ravni in nekateri napovedovalci menijo, da bi se spet utegnil umirjati. Kakšen je vaš pogled?

Pričakujemo, da bo v letos evropski trg, skupaj z Rusijo, znašal okoli 20 milijonov motornih vozil, kar bi bilo za 1,6 odstotka več kot lani, lahko govorimo o stabilnem okolju. Rast na zahodnih trgih bi utegnila nevtralizirati nekaj slabšo prodajo v Veliki Britaniji zaradi brexita, a moram opozoriti, da se to v prvih dveh mesecih ni zgodilo. Bo pa treba počakati na april, ko se spremenijo trošarine. V vzhodni Evropi se utegne malce izboljšati Rusija, tako zaradi močnejšega rublja kot višje cene nafte, kot smo jo pričakovali.

Kako pa je s Toyoto, ste zadovoljni s položajem, ki ga imate v Evropi?

Mi v Evropi ne lovimo količin in nekega tržnega deleža, je pa to odvisno tudi od države, v povprečju imamo pet odstotkov trga. Osredotočeni smo na hibridni pogon in vzdržno poslovanje – dobičkonosnost. To ne pomeni, da ne bi radi dosegli nekaj rasti, vendar ne na račun dobičkonosnosti.

V priusu imate tudi pogonski sistem priključnega hibrida. Boste to rešitev razširili na druge modele?

Priključni hibridi bodo del naše modelske ponudbe, časovnice vam ne morem razkriti.

Kaj pa dizel, o katerem se v zadnjem času kar nerado govori?

Večkrat smo že povedali, da smo osredotočeni na hibridno tehniko. To ne pomeni, da dizlov ne bomo prodajali. Dizelsko tehniko bomo na dolgi rok uporabljali pri velikih motorjih, drugače pa bo v ospredju hibridna.

Kaj pričakujete glede novih testov emisij, ki naj bi bili bližje realnim razmeram vožnje?

Veliko stvari je treba urediti. Mi te teste podpiramo, jih je pa treba izvesti natančno.

Kakšna je prihodnost vašega modela avensis?

Ta segment (srednji razred, op. p.) se zmanjšuje, v tem trenutku smo s prodajo in proizvodnjo v Veliki Britaniji zadovoljni. Stanje bomo sproti presojali, ko bo na vrsti naslednji krog pogovorov o nasledniku oziroma morebitni ukinitvi, pa se bomo odločili.

Kaj bo s Toyoto v Veliki Britaniji po brexitu?

Večkrat smo že rekli, da smo zavezani k svoji proizvodnji v Veliki Britaniji. Seveda pa je veliko nejasnega, kaj se lahko zgodi, če bodo kakšni preobrati v bodočih pogajanjih. Ob tem ugotavljamo predvsem, da se moramo pripraviti, da bi bili kar najbolj učinkoviti v sami proizvodnji, da lahko morebitne negativne dejavnike nevtraliziramo. Kako smo lahko bolj prilagodljivi, kaj lahko naredimo z dobaviteljsko verigo ...

PSA Peugeot Citroën je zdaj potrdil, da bo prevzel Opel. Lahko to pomeni spremembe v vašem sodelovanju s PSA?

Doslej nismo imeli nobenih pogovorov o tem. Smo pa zelo zadovoljni z našim sodelovanjem tako v skupnih proizvodnih operacijah na Češkem kot pri gospodarskih vozilih.

Takšnega prevzema v Evropi že kar nekaj časa ni bilo. Je to začetek novega vala prestrukturiranja?

Takšne spremembe se v industriji od časa do časa dogajajo. Razlogi so lahko različni – od dostopa do novih trgov do pridobivanja tehnologije, posebno pogonske. Mislim pa, da bo predvsem več zavezništev na posameznih področjih.

Na prejšnji razstavi v Parizu smo slišali velike napovedi glede električnih avtomobilov. Kakšen je pogled Toyote?

Vedno smo napovedovali, da bodo v naši paleti baterijski električni avtomobili, hibridi, priključni hibridi in avtomobili na gorivne celice. Programom baterijskih električnih avtomobilov smo začeli skupaj z Densom in Aisinom, da bi to pospešili. Ljudje nas sprašujejo, ali smo pozni, ali smo si premislili. Ne, že pred dvajsetimi leti smo rekli, da električni avtomobili bodo, tudi usmeritve nismo spremenili, le pospešili smo jo. To pa smo naredili zato, ker so se v nekaterih državah in regijah spremenili zakonski okviri. V Evropi se to dogaja, v velikih mestih ob pogostejših zahtevah po čistem zraku napovedujejo območja, kamor bo dovoljen dostop le za vozila brez emisij ali z zelo majhnimi emisijami oziroma s plačilom posebnih dajatev. Usmeritev k električnim vozilom postaja dokaj jasna in tudi mi bomo del tega. Ne morem podati jasnega urnika, ampak bomo. Poleg hibridov, ki so naša glavna usmeritev, in priključnih hibridov. Dolgoročna rešitev pa so vozila s pogonom na vodik.

Ampak model mirai na gorivne celice in vodik prihaja le po kapljicah. Koliko ste jih sploh prodali?

To je tudi namen. Mirai je pionir, ne nameravamo ga prodajati na veliko. V Evropi smo jih prodali 100, na Japonskem 1700, v ZDA 1500; večjih zmogljivosti za zdaj nimamo. Tudi ko smo se lotili hibridnega pogona pred 20 leti, je bilo tako. Ko smo predstavili koncept hibrida, so nas spraševali, kaj pa je zdaj to, je to igrača ... Deset let smo potrebovali, da smo jih prodali prvi milijon – doslej smo jih po svetu prodali 10 milijonov, za zadnji milijon smo potrebovali devet mesecev. Pri miraiu gre bolj za vodikovo družbo kot vodikov avto. Vodik je energetski vir prihodnosti.

Ves čas se veliko govori o samovozečih avtomobilih. Vaš predsednik Akio Tojoda je bil lani v Parizu kot eden redkih precej zadržan, navedel je orjaško številko testnih kilometrov, ki jih je treba še prevoziti. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Mi razumemo avtonomnost predvsem v smislu, da bi naredili avtomobil kar najbolj varen. Za to pa je treba narediti res veliko, da bo ta asistent tako deloval v kakršnih koli razmerah – temi, snegu, v dežju, zmrzali ... Potrebno je veliko testiranja in razvoja umetne inteligence. Nekateri pravijo, kako bo v avtonomnih avtomobilih lahko veliko zaslonov, da bodo ljudje lahko počeli druge stvari in da jim bo tudi to mogoče prodajati. To ni naša usmeritev, mi razmišljamo, kako narediti avtomobil varen.