Tiskane izdaje
Ko smo vas prejšnji teden predlagali za Vikendov gong, smo napisali, da niste več pogosto nerazumljeni genij, ampak suveren voditelj. Smo vam s tem polaskali ali smo vas morda malo užalili?
Ne vem, kdaj sem dobil vzdevek nerazumljeni genij, to mi je bilo vedno čudno. Je pa seveda to, kar delam zdaj, povsem nekaj drugega od tistega, kar sem delal na TVS, tam smo lahko delali kaj bolj eksperimentalnega, ker nikoli ni bila pomembna gledanost, tu pa se trudimo delati tako, da je za vsakogar nekaj. V tem sem se zelo našel, zato ste verjetno zapisali, da sem suveren.
Kako je sam voditi oddajo? Doslej ste bili del ekipe ali dueta s Tilnom Artačem.
Odlično, ker imam vajeti v svojih rokah in lahko upravljam svoj čas pred kamero. Super je tudi, ker lahko mešam voditeljsko in igralsko znanje.
Prebrala sem, da ima oddaja poleg vas še štiri pisce, od kod nadrejenim razumevanje in sredstva za takšno ekipo? Pri nas smo vajeni, da se od voditelja pričakuje, da bolj ali manj sam skrbi za scenarije, kar je velika težava naše televizije.
To je res od vedno težava naše televizije, se pa dogajajo lepe spremembe. Ko smo se z Gorazdom Slakom in Martinom Senico začeli pogovarjati o tej oddaji, sta se oba neverjetno zavedala te problematike, zato so brez težav potrdili število piscev. En človek lahko pokaže posnetek iz informativne oddaje in reče: poglejte te bedake. Da narediš štos ali pokažeš druge aspekte, mora delati več ljudi. Mi vsi pogledamo material in vsak ima svoj prispevek in svoj pogled.
Mnogi so vam očitali podobnost s šovom Johna Oliverja …
Seveda je veliko podobnosti, ker gre za isti format, namišljene novice. Američani imajo formate tako naštudirane, da je neumno karkoli spreminjati, ni pa zaščiteno, da bi te lahko tožili. Teh oddaj je nešteto in vedno lahko nekdo reče, da so podobne Daily Showu, Colbert Reportu … S tem se nismo obremenjevali, eden od nas je večji oboževalec Oliverja, drugi Jona Stewarta, tretji Stephena Colberta, ampak mi se ves čas ukvarjamo samo z vsebino. Če bi nam kdo rekel, da smo ukradli šalo, nam ne bi bilo prav, če pa nekdo reče, da naša oddaja izgleda kot šov Johna Oliverja, se ne obremenjujemo. Nekdo mi je pisal, če se ne bojim, ali nas bo John Oliver tožil, pa sem mu hotel odpisati, da toliko kot lahko Slavko Bobovnik toži Edija Pucerja, ker je ukradel format stanja pred kamero in branja novic (smeh).
No, skeč o tem, kako so videti sodobni novinarski prispevki, je pred vami naredil Charlie Brooker …
On je imel prispevek o BBC-jevskih novinarskih prispevkih, mi pa smo ga priredili za slovenske razmere. Vprašanje je, kje ga je on videl. Recikliranje v komediji je že od Charlija Chaplina, on je veliko štosov videl v gledališčih, kjer so nastopali komedijanti in plesalke. Potem je njegove štose recikliral Benny Hill. Tudi mi nismo vzeli teksta, vzeli smo idejo.
Tadej Toš je v intervjuju za Vikend dejal, da so oddajo Državljan Toš s Planet TV umaknili z argumentom, da ni dovolj gledana, a on misli, da nekomu ni bila po okusu. Se tudi vi bojite česa podobnega, vendarle ste kar drzni?
Ne vem, kaj je on mislil, ker nisem gledal oddaje. Jaz se s tem ne obremenjujem, ker razmišljam samo o oddaji. Naš namen je, da smo takšni, kot nihče drug pri nas.
Se vam zdi, da imate bolj ali manj proste roke kot na TVS?
Imam popolnoma proste roke. Je pa tudi res, da na TVS nikoli nisem sam ustvarjal toliko programa in imel takšne odgovornosti, bil sem eden od akterjev, v TLP sem imel pet minut za klavirjem, v Hri-Baru sem bil lik, največ minut samo zase sem imel v Poldnevniku, kjer sem delal neme skeče v stilu Bennyja Hilla in Charlija Chaplina.
Bo imela oddaja Ta teden z Juretom Godlerjem drugo sezono?
Kaže dobro, a se še ne pogovarjamo o drugi sezoni, ves čas pa analiziramo oddaje in gledamo naprej. Pohvalimo in pograjamo, to je naša metoda dela. Na TVS se nismo nikoli po snemanju s producentom in urednikom usedli in analitično pogledali, kaj deluje, kaj je treba spremeniti, kje bi bili lahko bolj ostri.
Zakaj je tako?
TVS je javna ustanova, ni odvisna od gledanosti in sponzorjev, razen če so to prime time oddaje, kjer potrebujejo kombije na terenu, plesalke in goste iz tujine (smeh). Če delaš šov za pozno večerno uro, pa ti šef nikoli ne reče, da gledanost ni bila dobra. Recimo na BBC pa je gledanost zelo pomembna in meni je to všeč, ker si gledalec zasluži gledati dobro televizijo.
Kako gledate na oddajo Točno popoldne in svoje nekdanje kolege, ki nastopajo v njej? Nam se zdi, da je Artačevega talenta škoda za vlogo, ki jo ima tam …
Žal nisem gledal nobene celotne oddaje, gledal sem odlomke in nekaj vem glede na to, kar mi pove Tilen. Da so nekaj premetavali, da Toš ni bil Toš, pa je potem postal Toš … Težko komentiram, ker nisem gledal celotne oddaje, a tistega odlomka, ki sem ga videl, nisem najbolje razumel (smeh).
Se kaj slišite s Sašom Hribarjem? Je pokomentiral vašo oddajo?
Z njim ne sodelujeva od leta 2009, ko sem šel v Ameriko in se potem nisem vrnil v oddajo. Tudi zdaj se nisva slišala.
Pa z Jonasom?
Odkar imam oddajo ne, prej pa sva govorila ves čas. Na TVS nisem imel toliko dela z oddajo in sva vse noči igrala šah.
Ali zdaj, ko ste ves čas Jure Godler, kaj pogrešate like, ki ste jih nekoč igrali? Profesorja Godlerja? Milko?
Če človek like igra deset let, jih ne pogreša. Rad delam nove stvari, zdaj sem avtor in voditelj, trudim se biti čim boljši in čim bolj sproščen. Morate pa vedeti, da je malo improvizacije, vse je napisano. Jaz nisem ljubitelj improvizacije, ker vem, da ne glede na to, koliko minut imaš za improvizacijo, bo na koncu nastalo 90 odstotkov obupnih zadev, morda 10 odstotkov pa bo uspelo. Jaz sem ziheraš, kot recimo pri Monty Phyton tudi jaz hočem, da je vse napisano. Ko ljudje gledajo njihove skeče, mislijo, da so se imeli luštno, oni pa so igrali do besede natančno. Včasih sem tudi sam mislil, da ni tako, potem pa mi je Jonas leta 2007 odprl oči, ko mi je govoril, kako precizna reč je komedija. Pri njem sem videl kup knjig o komediji, ki sem si jih sposojal in ugotovil, da improvizacija ne obstaja. Tudi v oddaji Ustreli! je bilo vse videti spontano, ampak to je tako, ker so za njimi leta vaje.
Ko gledate na oddaje, pri katerih ste sodelovali, na kaj ste najbolj ponosni in kaj bi raje izbrisali iz življenjepisa?
Najbolj sem ponosen na to, kar delam zdaj, najraje pa bi izbrisal skeče za neke narodnozabavne oddaje na TVS, na tisto nisem bil ponosen. Ah, kako boli odpirati stare rane (smeh). Ponosen sem bil tudi na profesorja Godlerja v TLP, ker je bilo to res nekaj izvirnega. Potem sem hitro padel v okvire, všeč so mi postali Monty Phyton in sem začel delati kot oni, pa potem Benny Hill … To res ni dobro. Zato zdaj nočem delati kot John Oliver, sploh ne gledam njegovih oddaj, hočem se ukvarjati z našo vsebino. Najslabše je, če se začneš spraševati, kako bi on to naredil. Ko delaš, ne smeš imeti v glavi vzornikov.
Kdor je vaš prijatelj na facebooku, ve, da imate zasebno radi opolzke šale.
Res je, facebook je moje igrišče, kjer delim šale s prijatelji in si mislim, da če so moji prijatelji, jim bodo gotovo smešne. Tu nimam nobenih zadržkov, lahko je morbidno ali perverzno, mene take stvari pač zabavajo. Morajo biti na nož.
