Nemški Angst v novi preobleki

Vrsta nedavnih demokratičnih volitev je pokazala, da sredi pretresov globalizacije tudi javnomnenjske raziskave niso več to, kar so bile. Tik pred ameriškimi predsedniškimi so vehementno napovedovali zmago demokratke Hillary Clinton, v Veliki Britaniji so javnomnenjske raziskave zgrešile tako parlamentarne volitve iz leta 2015 kot lanski brexit. Na volitvah v bundestag pa dovolj upravičeno napovedujejo zmago konservativne unije CDU/CSU, njena prvakinja Angela Merkel lahko pričakuje še četrti mandat. Kakšen pečat je vzhodnonemška pastorjeva hči z doktoratom iz fizikalne kemije in nekdanja »deklica« Helmuta Kohla že pustila svoji državi, najbolje kažejo govorice v konservativnih strankarskih kuloarjih, ki čez štiri leta ne izključujejo niti njene tekme za peti mandat.

A bo morala krščanskodemokratska političarka nespornim dosežkom iz minulih dvanajstih let, med katere sodi tudi obvladovanje svetovne finančne in evrske dolžniške krize, kmalu dodati odmeven poraz. Zaradi njene begunske in druge levosredinsko usmerjene politike vstopa v bundestag stranka, o kateri socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel meni, da bodo prvič po drugi svetovni vojni v rajhstagu sedeli pravi nacisti. Sedanji zunanji minister je originale izkusil na lastni koži, saj je bil njegov oče »do zadnjega vzdihljaja« prepričan nacist, kljub temu pa politik z značilno nemško povojno družinsko zgodbo vse odgovornosti za vzpon Alternative za Nemčijo ne bi smel pripisovati kanclerki. Ko so poleti 2015 neznanske množice Sircev, Iračanov, Afganistancev in drugih prodirale po balkanski begunski poti, je še pred Angelo Merkel izgovoril znamenite besede: »Zmogli bomo!«

Milijoni Nemcev in še posebno njegovih socialdemokratov so se tedaj strinjali s »človekoljubnim imperativom« najvišjih politikov, a so nevarnosti tolikšnega navala ljudi drugih ver in običajev kmalu pokazali silvestrski spolni napadi in vrsta terorističnih. Res se velikanska večina od skoraj poldrugega milijona prišlekov, kolikor jih je po januarju 2015 zaprosilo za zatočišče v Nemčiji, trudi z učenjem jezika in bi si rada poiskala delo, a so celo v bogati hitro starajoči se družbi vznemirili dovolj ljudi, da lahko zdaj na dvoštevilčne volilne rezultate upa vse bolj dvomljiva stranka. Prvaki Alternative za Nemčijo bi bili radi ponosni na dosežke nemških vojakov v obeh svetovnih vojnah in so vladajoče politike označevali za svinje in marionete zmagovalcev iz druge svetovne vojne z nalogo podjarmljenja nemškega naroda.

Če bo lahko v svojo vlado pridobila socialdemokrate ali pa liberalce in zelene, bo morala krščanskodemokratska kanclerka ponovno braniti povojno dediščino demokratične Nemčije v času, ko se ne spreminja le osrednja evropska država, ampak enako ali še bolj ves svet. Z ZDA Donalda Trumpa Nemčija – in vsa Evropa – nima več ob strani velikodušne supersile, na katero je bil navajen vsaj njen zahodni del. Sedanji ameriški predsednik napada temelje nemškega gospodarskega vzpona, največjega ponosa naslednice nacistične vladavine do iskrene denacifikacije pod taktirko uporniške generacije šestdesetih let in še čez. Ob teh tektonskih geostrateških spremembah zdaj celo predsednik združenja nemške industrije Dieter Kempf priporoča večje investicije za zmanjšanje »izjemno visokega« trgovinskega presežka, in to ne le v infrastrukturo in druge domače potrebe, ampak tudi v podporo ZDA pri gradnji sodobnega, izvozno usmerjenega gospodarstva. Bo zmagovalka globalizacije 21. stoletja pomagala tisti iz 20. stoletja? Nemčija se lahko med drugim pohvali z učinkovitejšim usposabljanjem delovne sile za potrebe industrije.

Ali pa bodo v Berlinu prevladali zagovorniki tesnejših odnosov z Rusijo, čeprav je bila Moskva po drugi svetovni vojni veliko manj velikodušna do »svojih« Nemcev in tudi zdaj rožlja z orožjem? V novi svetovni strateški tekmi meša karte tudi Kitajska, ki lahko z zahtevami po čistejših avtomobilskih motorjih spravi na kolena enega od stebrov nemškega gospodarskega čudeža. Nemška avtomobilska industrija bo morala hitro dokazati, da je bila dizelska afera zanjo dobra budnica za prihodnost, če ne, celo po vsem svetu spoštovana kanclerka ne bo mogla drugim deliti nemških lekcij.

Glavna zunanjepolitična skrb Angele Merkel bo Evropa, ki je zanjo in za neštete Nemce največje zagotovilo miru in blaginje. Berlin kmalu po volitvah čaka poplava francoskih in drugih predlogov za tesnejše združevanje ter potencialno skrb zbujajoče volitve v Avstriji in Italiji, nadaljevala se bo begunsko-migrantska kriza. »Opažamo čisto poseben trenutek v evropski zgodovini, ki nam bo prinesel uspeh ali pa neuspeh,« je med nedavnim obiskom v kanclerski palači dejal francoski premier Édouard Philippe, nemška sogovornica pa je odgovorila s pomembnostjo »napolnitve izrazov kot gospodarska vlada, evrski finančni minister in proračun z vsebino«.

Angela Merkel ni le kanclerka stabilnosti, ampak tudi prelomov, kot je dokazala s svojo energetsko in begunsko politiko. Bo presenetila tudi z evropsko?