Nogomet je uveljavljena gospodarska panoga

Intervju z Radenkom Mijatovićem, predsednikom nogometne zveze Slovenije.

Objavljeno
16. december 2017 07.00
Posodobljeno
16. december 2017 07.00

Slovenija je dobila selektorja reprezentance v najbogatejši športni panogi na svetu, naslednika Srečka Katanca je izbral predsednik nogometne zveze Radenko Mijatović. V intervjuju je odgovoril na vprašanje, zakaj je postal njegov izbranec Tomaž Kavčič. Član uprave Cetisa in direktor družbe EGP Škofja Loka je opisal razlike in podobnosti med upravljanjem gospodarske družbe in vodenjem kolektiva v športni organizaciji.

Pred nekaj desetletji si Mijatović gotovo ni mislil, da lahko zasede vrh NZS, s katerega se je izstrelil na čelo Uefe Aleksander Čeferin, in posledično poseže med zvezde v državi, ki jo je začel spoznavati šele med služenjem vojaškega roka v Ljubljani. Nekdanji nogometaš in pozneje nogometni sodnik je gradil poslovno kariero na organski način, ekonomsko znanje je obogatil z diplomsko in magistrsko nalogo ter se začel vzpenjati po hierarhični lestvici NZS. V začetku meseca je 54-letnik sprejel pomembno odločitev, ko je v državi z dvema milijonoma nogometnih selektorjev prestižni položaj zaupal Tomažu Kavčiču.

Kako bi primerjali položaja vodje v nogometni organizaciji in menedžerja v gospodarski družbi? Gre za podobne zakonitosti vodenja kolektiva ali ne?

Težko bi neposredno primerjal področji, saj gre za različni vsebini. Toda hkrati je način delovanja vodilnih kadrov in sprejemanja odločitev gotovo podoben. Enake lastnosti dobrega vodenja so tako rekoč nujne na obeh področjih. Gre za nenehno sprejemanje odločitev in seveda prevzemanje odgovornosti. Ob tem je moj položaj na čelu NZS javno veliko bolj izpostavljen kot moje delovanje v menedžmentu podjetij Cetis in EGP Škofja Loka.

In to kljub temu, da v nogometu ne upravljate takšnih prihodkov kot v podjetjih, v katerih delujete.

Drži. Nogometna zveza bo končala letošnje poslovno leto s približno 13 milijoni prihodkov, četudi je največja športna panožna zveza v Sloveniji. Podjetje Cetis denimo letno ustvari 32 milijonov evrov, skupina Cetis 60 milijonov, krovna družba MSIN pa približno 110 milijonov evrov prihodkov.

Kljub razliki v ustvarjenih prihodkih se zdi, da prinaša nogomet občasno večje pritiske na odločevalce kot v podjetjih. Drži?

V omenjenih 13 milijonih sodeluje veliko deležnikov, individualnih porabnikov sredstev, in sicer za različne oblike sofinanciranja in plačil. To prinaša določene izzive. Toda na čelu NZS ne zaznavam velikih pritiskov na vodenje ali poslovanje, bolj obstajajo kar močni zunanji pritiski v tekmovalnem kontekstu. To je pritisk javnosti po odličnem rezultatu, po uvrstitvi na euro 2020. Vsi bi želeli biti del evropskega prvenstva. Ti pritiski se pojavljajo vsak dan in gotovo so močnejši kot v gospodarskih družbah, čeprav gre tam za večje stvari, usodnejše odločitve, večji obseg dela in odgovornosti.

Izpostavili ste zanimivo primerjavo. Kakšne koristne izkušnje lahko potegne menedžer iz nogometa in kakšno znanje bi lahko vodilni v športu povlekli iz gospodarskih družb?

Ogromno je stvari, kjer ti znanje z enega področja pomaga pri upravljanju organizacije ali kolektivov na drugem. V podjetju sta zahtevana disciplina in red pri izvajanju procesov za doseganje poslovnega rezultata, procesi so naravnani na zadovoljevanje potreb odjemalca, torej kupca. Nujni sta preudarnost in postopnost. To je možno prenesti v šport. V športu pa sta ključni zmagovalna miselnost in sposobnost hitrega odločanja v izjemno dinamičnem, pogosto stresnem okolju. Povsod je dobrodošlo interdisciplinarno znanje. Nogomet tako ali tako že dolgo obravnavam kot eno od uveljavljenih gospodarskih panog.



Radenko Mijatović. Foto: Jože Suhadolnik

V tujini gre pri vodenju kolektivov v gospodarstvu in športu za močno interakcijo različnih znanj, torej za delno prepletenost pogojev za uspeh v vrhunskem nogometu in podjetjih. To komunikacijo vodijo tudi najboljše univerze. Kako močno je tovrstno sodelovanje pri nas?

Zelo močno. NZS že vrsto let vlaga v izobraževanje zaposlenih ter trenerjev in sodnikov v mednarodno priznanih in primerljivih programih, tudi s pomočjo Evropske nogometne zveze (Uefe). Vse bolj so pomembna tudi znanja s področja menedžmenta v športu, kjer je v nogometu gotovo še veliko rezerv. NZS tudi zato sodeluje pri pripravi in izvajanju programov z akademskimi organizacijami. Redno sodelujemo s fakulteto za šport, ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani ter s pedagoško in medicinsko fakulteto v Mariboru.

Kako združujete aktivnosti v obeh podjetjih in na čelu nogometne zveze?

Glede na nabor obveznosti in odgovornosti je usklajevanje težavno. Nogomet ti vzame veliko (prostega) časa, zanj so vnaprej rezervirani popoldnevi in večeri. Na obeh področjih poskušam biti čim bolj prisoten in učinkovit, četudi pogosto ni dovolj časa, da bi opravil vse, kakor bi si želel. Toda, saj veste: kjer je volja, je možno najti tudi pravo pot.

Pokrovitelji so pomembni partnerji nogometne družine, pri čemer velja enako za Fifo, Uefo in krovno slovensko hišo nogometa.

Pokrovitelje obravnavamo kot partnerje v pravem pomenu besede, za nas so zelo pomembni, zato skrbno negujemo ta odnos.

Kako pomemben delež v prihodkih NZS predstavljajo?

Sponzorski prihodki so eden od temeljev financiranja nogometa, tako za NZS kot za klube, četudi v zadnjem obdobju tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje medijske pravice. Od letošnjih 13 milijonov ustvarjenih prihodkov bomo približno petino proračuna zapolnili s pokrovitelji in oglaševanjem, četrtino iz naslova prodaje medijskih pravic za A-reprezentanco čez Uefino centralizirano trženje. Uefa sofinancira delovanje NZS in projekte z dodatnimi 19 odstotki našega proračuna. Pomembna vira prihodkov predstavljajo tudi namenska sredstva Fife in izkupiček od prodaje vstopnic za domače tekme članske reprezentance.

Prejšnji teden so najboljši slovenski klubi končali jesenski del tekmovanja v 1. SNL. Kako bi ocenili položaj tekmovanja?

Prva liga ponovno dokazuje, da je najboljši športni produkt v Sloveniji, kar nam priznavajo tudi v medijih. Maribor in Olimpija sta izenačena, prvenstvo bo zelo zanimivo tudi v spomladanskem delu. To je dobro.

Državnega prvenstva ne moremo primerjati z angleško premier league, kjer 20 klubov na leto ustvari dobrih 5 milijard evrov prihodkov. Kljub temu je vselej možno doseči več. S čim bi lahko v prihodnje naredili 1. SNL še bolj zanimivo za navijače in pokrovitelje?

Veliko naših zamisli čaka na izvedbo, kmalu bo znano več tudi za javnost. Vemo, kako ligo narediti dodatno privlačno, vsebine za navijače pa bomo gradili postopoma. Nekatere nove aktivnosti bodo zaživele že spomladi. Pokroviteljem produkt že danes pomeni veliko, izrazijo svoje zadovoljstvo, v prihodnje pa lahko še dvignemo raven prvenstva.

NZS je v zadnjem obdobju zgradila nov domicil in vadbeno središče na Brdu, pridobila je tudi 17,3-odstotni delež Športne loterije, za to pa najela tudi posojili. Kako uspešno NZS obvladuje dolg, povezan s tema projektoma?

NZS je finančno zelo stabilna. Središče na Brdu smo financirali povečini z namenskimi sredstvi Uefe, delno tudi Fife, z minimalnim sofinanciranjem Fundacije za šport, preostanek pa z dolgoročnim posojilom. Nakup deleža Športne loterije je strateška naložba, ki jo je NZS najprej financirala s srednjeročnim namenskim posojilom Uefe, ki je tudi odobrila projekt, pozneje pa z nadomestnim dolgoročnim posojilom. Letno anuiteto pokrijejo že dividende Športne loterije.

Če bi finančni položaj NZS ocenili z izbiranjem novega selektorja, bi mu lahko namenili letno plačo 500.000 ali 600.000 evrov?

Seveda. Lahko bi si privoščili tudi visoko plačanega selektorja, vendar nam tudi najboljši na svetu ne bi mogel jamčiti, da bi se Slovenija uvrstila na naslednje veliko tekmovanje, to je evropsko prvenstvo leta 2020. Raje smo ostali v »normalnih« plačilnih okvirjih, ki prav tako niso majhni. Višina pogodbe je poslovna skrivnost, s podpisom pogodbe pa sta zadovoljna tako NZS kot selektor Tomaž Kavčič, kar pove vse.

Javnost je intenzivno spremljala mesec in pol dolgo izbiranje novega selektorja. Kako ste doživljali to obdobje, zakaj ste si vzeli več časa?

Mislim, da ni bilo nič posebnega, nikamor se nam ni mudilo, saj nas prva prijateljska tekma z Avstrijo čaka šele marca. Morate vedeti, da je odšel Srečko Katanec, v novo zgodbo smo želeli iti dobro pripravljeni in s temeljitim premislekom. Brez fige v žepu sem se dobil s petimi kandidati, ki bi lahko vodili našo reprezentanco, po tehtanju vseh argumentov sem izbral Tomaža Kavčiča. Ponujali so se nam tudi številni drugi iz Slovenije in tujine, toda nismo želeli iti v širino.

Srečko Katanec je takoj po tekmi s Škotsko razkril, da je prišel Kavčič v njegov strokovni štab prav zavoljo spoznavanja delovnega okolja v izbrani vrsti, da bi torej pozneje brez večjih pretresov nasledil Katanca. Kakšno uslugo vam je naredil s tem?

Vem, kam merite. Toda Katančeva izjava ni vplivala na našo odločitev, Kavčič je bil denimo v reprezentanci že v času selektorja Matjaža Keka. To je bila le ena od rešitev, da Kavčič prevzame vodenje reprezentance, ko bi Katanec končal svoj mandat. Vsaka nogometna zveza, ki razmišlja strateško, lahko postavi selektorja skozi prizmo te filozofije. Da je bil prej bodisi selektor zasedbe U-21 bodisi pomočnik selektorja. Tomaž Kavčič je bil glede na njegove odlike, značaj, osebno integriteto in strokovno znanje primeren za položaj selektorja, če bi to Katanec povedal ali ne.

Veste, da ta čas igra nogomet na najvišji ravni 32 fantov, ki so šli čez Kavčičevo selekcijsko sito v reprezentanci U-21?

Saj o tem govorim. Če se ozrete po Evropi in svetu, bi opazili, da se nogometne zveze pogosto odločajo za tovrstno karierno napredovanje selektorjev. Tako je danes v Nemčiji, Španiji, Angliji in drugih velesilah, pogosto je bilo tudi na Hrvaškem.

S Tomažem Kavčičem sta pred desetletji igrala za nekaj istih klubov. Kako bi ga opisali iz tistih časov, se je odtlej kaj spremenil?

Tomaž je bil odličen zvezni nogometaš, skupaj sva igrala za Slovan in Svobodo. Igral je na položajih levega in desnega zveznega igralca, pogosto je bil tudi centralni vezist. Imel je rešitev, zamisli, t. i. zadnjo podajo, dolgo žogo ... Na igrišču je bil vselej tiho, toda njegov učinek v igri so zaznali vsi. Tudi kot oseba je prej skromen in tih kot pa nastopač, vendar je odločen in ve, kaj hoče. Vem, da je tudi zelo ambiciozen, četudi tega ne kaže tako močno navzven kot nekateri drugi.



Radenko Mijatović: »Tomaž Kavčič (na sliki) je bil na igrišču vselej tiho, toda njegov učinek v igri so zaznali vsi.« Foto: Leon Vidic

V zadnjem obdobju sta kazala oba, tako vi kot Tomaž Kavčič, povsem nedvoumne cilje o uvrstitvi na evropsko prvenstvo leta 2020. Tega pri nas nismo bili vajeni. Je Kavčičev začetni pristop presenetil tudi vas?

Ker poznam Tomaža, sem tudi sam na pogovorih pričakoval njegov zadržan pristop, toda že na prvem mi je dal vedeti, da je ambiciozen, da si želi položaj selektorja, da premore ambicijo in vizijo. Hitro me je prepričal, da bi bil lahko pravi človek za slovenskega selektorja.

Evropsko prvenstvo je elitni ples stare celine. Kako pomembna je uvrstitev na euro 2020 za NZS?

Tehnično gledano to ni nujno, saj ima NZS uravnotežen proračun, deluje stabilno in brez finančnih težav. Vsekakor pa bi bil nastop na zgodovinskem turnirju, ki bo gostoval po vsej Evropi, pomemben za naše nogometno okolje, za to, da bi se mladi še prej odločali za čudovit šport, kakršen je nogomet. Seveda pa so dodatna finančna sredstva vselej dobrodošla.

Reprezentance, ki se bodo uvrstile na evropsko prvenstvo, naj bi zgolj za to prejele več kot 10 milijonov evrov nagrade. Toda teh sredstev ne načrtujete v finančnih načrtih.

Seveda ne, NZS načrtuje poslovanje iz drugih virov. Če pride do takšnega uspeha, se nagrada razdeli med igralce in strokovno vodstvo, a tudi za razvojne projekte NZS za daljše obdobje. Tak denar je seveda dobrodošel, četudi ni nujen za obstoj zveze.

Bo imel Kavčič na voljo enako število sodelavcev kot Katanec?

Tako je. Tri pomočnike bo imel in si jih bo izbral sam. Upam in verjamem, da bomo dobili homogeno strokovno vodstvo, ki bo uspešno tudi na igrišču.

Izkušeni novinarji in drugi podrobni spremljevalci nogometne družine so v času Kavčičeve inavguracije zaznali zanimivo podrobnost: noben selektor v tem stoletju ni užival take naklonjenosti medijev kot prav Kavčič. Kako bi to pojasnili?

Enostavno. Tomaž je eden od najboljših slovenskih trenerjev, še eden v nizu selektorjev iz slovenskega trenerskega bazena. To je dobro sporočilo za našo stroko, saj ji zaupamo in vemo, da lahko dela dobro tudi v prihodnje. Javnost je bila bolj naklonjena slovenski stroki, zato si želim, da bi mediji podprli novo zgodbo članske reprezentance, saj je lažje graditi in ustvarjati odličen rezultat v konstruktivnem ozračju in vsaj z začetno podporo. Vem, da odnosi medijev in prejšnjega selektorja Srečka Katanca na koncu niso bili najboljši. Uspešno pripravljalno obdobje bi bila najboljša popotnica za septembrski začetek Uefine lige narodov in pozneje »rednega dela« kvalifikacij za euro 2020.

Že čutite premik v odnosu mediji-selektor?

Čutim, in to na bolje.

Na čelu NZS ste dobro leto dni. Kakšen odnos ste zgradili s predhodnikom Aleksandrom Čeferinom, kako pogosto sodelujeta od lanskega septembra?

Najin odnos je zelo dober in se ni spremenil, četudi drži, da imava oba več obveznosti kot prej. S predsednikom Uefe se slišiva, kadar je potrebno. Včasih Aleksandra pokličem zgolj zato, da ga pozdravim, in poklepetava o čem, kar ne sodi nujno v rubriko nogomet.

V ponedeljek boste gostili partnerje in sodelavce v nogometu na tradicionalni prireditvi ob prelomu leta na Brdu pri Kranju. Kaj boste izpostavili?

Vedno pohvalim, kar je dobro, in izpostavim, katera področja našega delovanja zahtevajo dodatno prizadevanje za še večjo učinkovitost. Izpostavil bom številne aktivnosti nogometne družine in dosežene uspehe v iztekajočem se letu, ki jih ni bilo malo.