Namesto popolnega slovesa ledena prha v Londonu

Slovo na vrhuncu je želja prenekaterega športnega asa, a le redki zares zadenejo pravi trenutek za konec tekmovalne poti. Tudi eden največjih zvezdnikov v zgodovini športa Usain Bolt ni imel sreče pri tem. Če bi se poslovil po lanskih OI, bi bil neporažen na največjih tekmovanjih, odkar je zablestel na OI 2008, a izbral si je SP v Londonu, s katerega je odšel z bronom in s poškodbo.

Na enem od osrednjih športnih dogodkov leta, avgustovskem atletskem svetovnem prvenstvu v Londonu, je bilo vse nared za veliko slovo Usaina Bolta. Jamajčan je bil na koncu resda spet glavni zvezdnik desetdnevnega tekmovanja na olimpijskem štadionu, saj so se mu gledalci zelo čustveno priklonili, kot se pač za takšno športno veličino spodobi, a prvenstvo je bilo po rezultatski plati vendarle daleč od načrtov. Odkar se je na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 prebil na veliko sceno s tremi naslovi – štafetnega so mu nato vzeli zaradi pozitivnega dopinškega testa Neste Carterja –, namreč na SP in OI na stezi ni doživel poraza, njegova zbirka zlatih kolajn je bila nepopolna zgolj zaradi napačnega štarta na 100 m na SP 2011 v Daeguju. Skupno je na OI osvojil osem zlatih kolajn, na SP pa 11 zlatih, dve srebrni in 1 bronasto. Ponavadi je zmagoval z veliko lahkoto, na SP v Berlinu je dosegel tudi še danes veljavna svetovna rekorda na 100 in 200 m – 9,58 in 19,19.

Zmage so na največjih tekmovanjih prihajale, tudi ko za sabo ni imel prepričljive sezone in je nastopal zelo malo, prav slednje pa je veljalo tudi pred londonskim SP. Zato je bilo pred začetkom nemogoče oceniti, ali je pripravljen še za zadnji veliki met, pri čemer se je tokrat osredotočil le na 100 m in 4x100, saj 200 ni več dovolj treniral. Sam je bil jasen: »Še vedno sem najhitrejši človek na svetu. Če sem prišel na prvenstvo, to pomeni, da sem poln samozavesti in nared za boje. Sicer sem spet obveljal za 'avtsajdera', tako da moram še enkrat vsem dokazati, da se motijo. Moj cilj je zmagati, se posloviti v zmagovitem slogu,« je bil samozavesten in preteklost je velevala, da mu gre verjeti, na stezi pa je bilo vendarle vse drugače. To ni bil več tisti stari Bolt, ki je z lahkoto nadoknadil zaostanek po že pregovorno slabšem štartu, tokrat tega ni zmogel več, saj je bil preprosto preslabo pripravljen, da je imela njegova zadnja posamična tekma še toliko bolj grenak priokus, pa je poskrbel zmagovalec – dvakratni dopinški grešnik Justin Gatlin, prehitel ga je tudi Christian Coleman.

»Seveda sem žalosten, da odhajam na tak način, a mislim, da to ne bo vplivalo na to, kar sem dal športu. Ni pa mi žal, da sem se odločil nastopati še eno leto po olimpijskih igrah, saj so si to želeli moji navijači, brez njih pa ne bi dosegel tega, kar sem. Želel sem jim ponuditi še zadnji šov,« je po svoji sploh prvi bronasti kolajni na SP (ali OI) dejal Bolt, eden največjih športnih zabavljačev, ki bržčas ni pustil hladnega nobenega atletskega navdušenca, prav s kombinacijo rezultatov in šova, za katerega je poskrbel vedno znova, pa je ustvaril eno najbolj prepoznavnih športnih znamk. Po težkem porazu ga je potolažil tudi podatek, da je veliki Mohamed Ali prav tako izgubil svoj zadnji dvoboj, ameriški boksar pa je bil eden tistih, s katerimi se Bolt najraje primerja, torej z legendo.

Ta status si je Jamajčan zagotovil že pred časom in London 2017 ni zmanjšal veličine njegove zapuščine, četudi se mu je nato ponesrečila še zadnja predstava, namreč štafetna, v kateri je zaradi poškodbe stegenske mišice odstopil, zadnjič je ciljno črto prečkal s pomočjo kolegov ... Jamajška strela vse odtlej uživa v življenju, pri čemer je bil po tem Bolt znan že med kariero, v začetku meseca pa ga je doletela posebna čast, saj so pred nacionalnim štadionom v Kingstonu odkrili njegov kip, postavljen v značilno zmagovito pozo. »Čudovito se je ozreti nazaj in videti, kaj vse ti je prinesla kariera. Bilo je težko, a splačalo se je. Vesel sem in ponosen na svoje delo,« pravi 31-letni Bolt, za katerega Gatlin napoveduje, da se bo leta 2020 za OI v Tokiu – vrnil.