Tiskane izdaje
Ljubljana − Ogled finala med Slovenijo in Srbijo v ljubljanskem spalnem naselju, ki je dom vrste slovenskih vrhunskih športnikov in številne priseljenske populacije, je bilo posebno doživetje. Vsega hudega vajeni ljubljanski gostinci so imeli več dela, kot so si predstavljali v najbolj norih sanjah.
Športni center v Štepanjskem naselju, tik ob Ljubljanici, lučaj stran od Fužin, največjega spalnega naselja v prestolnici, smo obiskali že pol ure pred začetkom finalne tekme. Veliki ekran je na eni strani krasila slovenska, na drugi pa srbska zastava. Zunaj pa je pokalo kakor na fronti, kot se za Fužine in Štepanjsko naselje ob velikih športnih dogodkih tudi spodobi. »Večina nas tu je že zmagala. Na zdravje!« je nekaj minut pred začetkom tekm s kozarcem žganega z gosti nazdravljal Kristjan, šef priljubljenega športnega lokala, kamor ob prostih trenutkih radi radi zaidejo številni slovenski košarkarji in drugi športniki.
Po tekmi − eksplozija
Da Kristjan ne govori v prazno, je potrdila tudi publika, kakšnih sto gostov, več jih tja tudi ni mogoče stlačiti. Mojstrske poteze slovenske in srbske ekipe so požele približno enako glasen aplavz. Morda še najbolj navdušeno in enotno navdušenje je iz gruče izvabil vsak posnetek mičnih navijačic s tribun v Istanbulu.
Foto: Voranc Vogel/Delo
Ko je Slovenija zmagala in postala evropski prvak, so ulice Fužin in Štepanjskega naselja eksplodirale. Zvočni in svetlobni učinki so bili povsem primerljivi z za ta del mesta običajnim praznovanjem novega leta. Zdelo se je, da spalni naselji nista prav veliko spali.
Gostincem se je smejalo, bodo delodajalci to razumeli?
Vožnja po ljubljanskih ulicah je spominjala na nočne vožnje med osamosvojitveno vojno. Na mokrih cestah ni bilo nikjer nikogar. Do središča mesta, kjer se je na Kongresnem trgu pred velikim platnom zbrala nepregledna množica košarkarskih navdušencev.
»Tu je norišnica. Kljub dežju ne gremo nikamor. Jutri ne delamo, s šefom smo se že vse zmenili, saj je to enkratna noč, ki se še dolgo ne bo ponovila,« nam je povedal 20-letni študent Matija Lepoša, ki ob študiju tudi dela, množičnega ogleda tekme v središču mesta pa se je udeležil s prijatelji.
Foto: Voranc Vogel/Delo
Podobno kot Kristjan v Štepanjskem naselju se je na pričakovano rekordni naval gostov pripravil tudi prekaljeni ljubljanski gostinec Žiga Födransperg. Födransperg je lastnik priljubljenega športnega bara Lepa žoga v neposredni bližini Tivolija, kjer se je gnetlo od 500 do 600 ljudi. Niti močan naliv gostov ni odgnal z velikega dvorišča, kjer so na prostem gledali tekmo.
»Zelo dobro sem se pripravil na tekmo, vem, kako veliko pijače se lahko proda ob velikih zmagah, a kljub temu sem bil presenečen. Še pred koncem tekme sem si moral izposojati pijačo pri drugih kolegih gostincih, ki so imeli k sreči zaprto,« nam je povedal Födransperg. Ko se je ulilo, je žejnim gostom poleg velikanskih količin piva prodajal še pelerine.
V Pivnici Union je bilo kot v Disneylandu
Čez Celovško cesto, kjer je pivnica ljubljanske Pivovarne Union, so se že vse evropsko prvenstvo gnetle množice navijačev. Tudi tokrat je bilo tako, gostov se je kar trlo, natakarji pa so se med njimi komaj prebijali. Kot nam je povedal Jernej Smisl iz Pivovarne Union, so za prenos tekme vse sedeže v pivnici razprodali v nekaj minutah že v petek.
»Naval na pivnico me spominja na povpraševanje po Disneylandu. Če bi imeli trikrat večji prostor, bi ga zlahka napolnili v nekaj urah,« nam je povedal Smisl. O količinah prodanega piva si Smisl po tekmi še ni upal ugibati. »Natakarjev ne morem spraševati, nihče med njimi ne šteje, samo nosijo pivo, garajo skoraj kot fantje na igrišču,« se je pošalil Smisl.
