V boj z dolgovi do leta 2023

Na letnem zasedanju skupščine Hokejske zveze Slovenije brez pretresov.

Objavljeno
20. junij 2016 21.14
Okrogla miza o prihodnostih in izzivih slovenskega finančnega trga v okviru sejma za kreiranje financ Kapital 2013 v Ljubljani, 24. aprila 2013
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič

Ljubljana – Dolga leta smo na slovenski hokejski sceni pogrešali kratke in jedrnate sestanke ter po tej plati zavidali tujcem. A zdaj je zgodba očitno drugačna. Zasedanje letne skupščine so pri HZS včeraj izpeljali v zgolj 45 minutah, navzoče je razveselilo zmanjševanje dolga, a ta pri 971.000 evrih še vedno ni daleč od prejšnje sedemmestne rdeče številke …

V preteklosti so bili na podobnih sejah večurne razprave, podtikanja, bojkoti in tudi prisilne prekinitve. Pred dnevi je bilo podobno vroče v Bratislavi na volilnem zasedanju slovaške zveze, ko hudega boja med predsedniškima kandidatoma res dolgo ni bilo konec, razplet je po trinajstih urah razprtij sledil pozno ponoči. Tokrat česa podobnega pri nas niti ni bilo pričakovati, saj dnevni red ni napovedoval revolucije, že prihod na prizorišče pa je hitro razkril, da kakšnih vidnih predstavnikov opozicije sedanjemu vodstvu tukaj ne bo. Povrhu tudi vsebina razprav pozneje še zdaleč ni dajala povodov za kakšne zasuke.

Kajpak se slovenski hokej ne more znebiti nekaterih odvečnih težav, sila podobno je tudi v večini drugih športnih panog pri nas, a vendarle ohranja tudi svoje »pluse«, med katerimi vsekakor kaže podčrtati novo uvrstitev reprezentance v elitno svetovno skupino (četudi je na zadnjem prvenstvu drugega razreda nastopila krepko zdesetkana), ambiciozen pristop k olimpijskim kvalifikacijam z jasnim ciljem, da ponovi podvig, torej uvrstitev tudi na igre 2018, kot tudi še naprej naklonjenost širših množic. Dasiravno na domači ligaški sceni že dolgo ni več akterjev res visoke ravni, saj za kakovostne tujce ni denarja, vodilni slovenski risi pa so pri močnejših klubih na tujem, je zadnji finale za slovensko zvezdico napolnil Podmežaklo.

Boleč pa je seveda še dolg z grehi iz preteklosti, ki ga resda iz leta v leto zmanjšujejo – kar je tudi na včerajšnjem zasedanju potrdila uradna predstavnica revizorske službe –, toda popolnega miru, torej stabilnega stanja brez dolgov, po načrtu predsednika zveze Matjaža Rakovca realno ne gre pričakovati pred letom 2023 …

Boljše volje kot ob pogledu na proračun, ki ga morajo pri zvezi za naslednje enoletno obdobje zmanjšati za tretjino in bo tako ostal pod želenim zneskom 1.000.000 evrov, je predsednik ob uresničitvi sodelovanja z nekaterimi tujimi zvezami – glede reprezentančne zgodbe predvsem z latvijsko, belorusko in francosko, pri klubski zgodbi z madžarsko, italijansko, srbsko, hrvaško in kot v vseh zadnjih letih z avstrijsko. Rakovec, že dolgo znan kot izjemen optimist, upa, da se v zgodbi novoustanovljene alpske lige slovenska navzočnost ne bo ustavila le pri enem klubu, torej jeseniškem, zaveda se pomanjkanja kadra, igralskega in strokovnega, kot tudi ledenih ploskev. O sanjarjenju glede višjih zneskov pri sredstvih od države pa omeni: »Prav vse športne zveze, vključno z olimpijskim komitejem, pri svojih željah tudi malce pretiravamo, saj si vedno znova želimo kar največ sredstev.«