V veliki drami Froome proti cilju kar peš

Mont Ventoux – Kdor se je bal, da bi bil zaradi vetra za 5,7 km skrajšan vzpon na sloviti osamelec v Provansi kaj manj spektakularen, se je zmotil. V drami, kakršne na Ventouxu ni bilo vse od leta 1967 in tragične smrti Toma Simpsona, je najkrajšo potegnil Chris Froome, ki je v naletu na motorista ostal brez kolesa in za nekaj časa tudi brez rumene majice.

V preveliki gneči gledalcev in spremljevalnih vozil se je namreč Froome skupaj z Richijem Portom in Baukejem Mollemo znašel v zamašku, se zaletel v motor francoske televizije in pokvaril svoje kolo v trenutku, ko je za seboj pustil glavnega izzivalca Naira Quintano in že imel na zalogi minuto prednosti. Tedaj se je za Britanca začel pravi pekel. Skyevega avtomobila ni bilo, saj je obstal v gneči, zato se je brez kolesa podal peš naprej proti cilju. Že sredin scenarij s ciljnim šprintom rumene in zelene majice je bil nekaj posebnega, a kaj takšnega – da bi vodilni v skupni razvrstitvi sam tekel proti cilju – kolesarski svet še ni videl. Najprej je poskusil z nevtralnim kolesom, ki pa ni bilo ustrezno, šele 400 m pred zavetiščem Reynard je vendarle lahko pognal pedala sam, a v cilj prišel tudi za Quintano. Sprva je z zaostankom 53 sekund tudi izgubil rumeno majico (nekaj časa je za novega vodilnega veljal Adam Yates pred Mollemo, ki se je po nesreči lahko odpeljal naprej, in Quintano), a so mu jo komisarji pozneje vrnili. Vodstvo tekmovanja je kajpak po koncu etape še dolgo zasedalo in naposled trojici namenilo bonuse ter upoštevalo njihov čas ob nesreči. Tako je Britanec ostal na prvem mestu v skupni razvrstitvi, s 47 sekundami prednosti pred Yatesom.

Po prihodu v cilj je Froome sicer lahko le zmajeval z glavo, a naposled se je zahvalil komisarjem za korektno odločitev. »Kakšen zaključek. V zadnjem kilometru je motor pred nami nenadoma zavrl in vsi trije smo se zaleteli vanj. Motor za menoj je povozil moje kolo in ga pokvaril. Tako sem ostal brez kolesa. Vedel sem, da je avto, ki vozi našo opremo, vsaj 5 minut za mano, zato mi ni preostalo drugega, kot da tečem naprej,« je povedal po šokantnem, a naposled zanj ugodnem razpletu. Na koncu je bil zanj dan celo uspešen, ne nazadnje je dobil tudi novo rundo obračuna s Quintano. Po uspešnem napadu na spustu in na ravnini mu je velik udarec zadal še na vzponu, na katerem mu Kolumbijec s pomočnikom Alejandrom Valverdejem ni mogel slediti.

Ta groteskna etapa bo kajpak še nekaj časa dvigovala prah. Če je Froomov rojak Yates dejal, da je povsem opravičeno zadrž rumeno majico, s časovnim bonusom seveda ni bil zadovoljen Mollema: »Zanima me, kaj bi se zgodilo, če bi bil jaz edini, ki bi padel ...«. Ostali so glasno kritizirali organizatorje, ki v zaključku vzpona niso zagotovili ustrezne varnosti. Eni so se pritoževali zaradi vsiljivih navijačev, drugi zaradi prevelike gneče spremljevalnih vozil. »Preveč je bilo motorjev, enostavno ni bilo varno. Zavirali smo, namesto, da bi napadali. Mislim, da bi potrebovali temeljit premislek o varnosti na tej dirki. To, kar se je zgodilo, je nesprejemljivo, kaj takega še nisem videl,« je bil kritičen domači kolesar Romain Bardet.

V senci kaosa je ostala etapna zmaga Belgijca Thomasa De Gendta, ki je bil sicer del skupine 13 ubežnikov. To je zanj največja zmaga po Giru 2012, ko je bil najboljši na Stelviu. Danes bo na sporedu težko pričakovani kronometer (37,5 km), na katerem bo lahko Froome dodatno povečal prednost v skupnem seštevku. Če mu seveda zadnje spektakularne predstave – od »žuželke« na spustu, šprinta s Petrom Saganom do gorskega teka v cilj – niso vzele preveč moči.