Za polom krive šibke noge, glava in misli na Rio

Giro d'Italia: Nibali se je po tretji slabi predstavi v Dolomitih poslovil od rožnate majice. Kruijswijk prepričljivo vodilni.

Objavljeno
25. maj 2016 01.49
Italian rider Vincenzo Nibali of Astana Pro team at the start of the 16th stage of the Giro d'Italia cycling race over 132km from Bressanone to Andalo, Italy, 24 May 2016. ANSA/ALESSANDRO DI MEO
Vito Divac
Vito Divac
Trento – Na Giru d'Italia ni več nobenega dvoma. Junak italijanskih kolesarskih src in prvi favorit Vincenzo Nibali se je dokončno poslovil od rožnate majice, ki jo suvereno brani Steven Kruijswijk. Še več, Nizozemec se je utrdil v vodstvu, saj je tudi drugouvrščeni Kolumbijec Chaves Esteban v 16. etapi na prelazu Mendolo doživel trenutke slabosti.

Medtem ko Esteban po včejajšnjem zaostanku 40 sekund za prvim mestom zaostaja že več kot tri minute, se je Nibalijev minus povečal na 4:43. Odločno preveč tudi za zmagovalca vseh treh velikih dirk. Če je bil na vzponu na prelaz Mendolo živahen in poskočen, pa so se Nibalijeve iluzije o končni zmagi, bržkone tudi o odru, razblinile prav na sklepnem vzponu. Na Paganellu v brentskih Dolomitih, ki sicer ni pasje strm, kot so bili prelazi Pordoi, Sella, Gardena in Giau v osrčju Dolomitov, je doživel to, kar smo videli že v kraljevski etapi in gorski vožnji na kronometer. Ko so tekmeci pospeševali, je povsem padel iz ritma, tako da je na cilj 16. etape v Anadalu prikolesaril enajsti. Zmagovalec etape in pobudnik zmagovitega skoka Alejandro Valverde ga je prehitel in potisnil na četrto mesto, za vrat pa mu močno diha čedalje močnejši Rus Ilnur Zakarin (Katjuša). Valverde je z etapno zmago zaokrožil trojček zmag na treh največjih dirkah. Devetim zmagam na Vuelti in štirim na Touru je torej dodal še italijansko. Slovenski kolesarji so ostali v ozadju, še najdlje pa je v visokem ritmu vztrajal Matej Mohorič (zasedel je 51. mesto).

Italijanski komentatorji so našteli tri ključne razloge, zakaj Nibali ni v formi, v kakršni je bil denimo pred tremi leti, ko je osvojil rožnato majico. Prvi razlog so »noge«, v katerih ni tiste eksplozivne moči, po kateri sicer slovi. Mnogi menijo, da je eden od razlogov tudi njegov trener Paolo Slongo, s katerim dela že od leta 2006, ko je začel kariero profesionalca v Liquigasu. Res je namreč, da se mu slabi dnevi pogosto ponavljajo že drugo sezono.

Drugi razlog je »cilj«. Letos je razpet med Girom, na katerem je pred domačimi navijači zagotovo lepo zmagovati, in Riom, kjer bi rad z zlato kolajno zaokrožil sijajno kariero velikih zmag, povrhu pa naj bi šel tudi na Tour, pomagati Fabiu Aru. Vsi Nibalijevi tekmeci na 99. Giru – Kruijswijk, Valverde, Chaves, Majka in Zakarin – so imeli pred očmi samo italijanski krog.

Tretji razlog je »glava«. Preveč je razpet med razmišljanjem o olimpijskih igrah in prestopu k novemu moštvu. Večino pripravljalnega obdobja je bil namreč pod pritiskom medijev, kje bo nadaljeval kariero. Nobenega dvoma ni več, da v Astani ne bo več kolesaril. S svojo celotno ekipo bo nadaljeval v Bahrajnu pri novem moštvu WorldToura (licenco naj bi odkupilo od Olega Tinkofa), ki ga za tamkajšnjega princa Nasserja bin Hamada Al Khalifa sestavljata nekdanji trener Adrie Mobila in kolesarski menedžer Milan Eržen ter Nibalijev menedžer Alex Carrera.