Lakovič svetilnik za naslednike

Evroliga: Najstnik Luka Dončić najuspešnejši Slovenec pri vseh prvinah.

Objavljeno
08. januar 2017 23.54
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana – Tekmovalna sezona v evroligi se po oceni mnogih vleče kot jara kača, saj je za moštvi že 16 kol, toliko, kot jih je Union Olimpija v najboljših letih odigrala do začetka končnice. Do letošnjega četrtfinala bodo morali košarkarji še 14-krat na sceno, v tem času pa se lahko prav vse obrne na glavo.

Na lestvici je branilec naslova CSKA (12:4) še vedno prvi, toda po treh zaporednih porazih s Fenerbahčejem, Crveno zvezdo in Realom ima le še zmago prednosti pred Madridčani, Baskonio in Olympiakosom. Kako hitro lahko izpuhtijo velike želje, bi lahko povedal že Zoran Dragić. Njegov EA7 Milan je ob izdatni finančni podpori modnega mogotca Giorgia Armanija vkorakal v sezono sila ambiciozno in vnovič vodi v italijanskem DP, toda v zadnjih devetih evropskih nastopih je okusil prav toliko porazov in ima že štiri zmage zaostanka za moštvi, ki lovijo zadnji vlak za preboj v končnico. In ker še ni odslovil trenerja Jasmina Repeša, bi lahko sklepali, da se je sprijaznil z negativnim trendom.

V igri za izločilne boje so tudi štirje aduti slovenske reprezentante: Luka Dončić z Realom in Jaka Blažič z Baskonio sta dobro na poti, nekoliko slabše kaže Alenu Omiću z Anadolujem Efesom (8:8) in Alekseju Nikoliću z Bambergom (7:9), saj sta po dobri polovici tekmovanja zunaj elitne osmerice. Na lanskem finalnem turnirju evrolige v Berlinu je Slovenijo zastopal le Blažič, ki pa v novi sezoni ni dočakal novega koraka navzgor pri osebnem napredku. Njegova minutaža vztrajno pada (v zadnjih treh tekmah je v seštevku igral 18 minut in ostal brez točke), povprečje 6,1 točke pa je najnižje od sezone 2012/13, ko je med celinsko smetano igral v Olimpijinem dresu.

Tudi Dragić (7,4) je manj učinkovit, kot je bil pri Unicaji in Himkiju, še tršo streznitev pa doživlja Omić, saj pod vodstvom Velimirja Perasovića v Istanbulu igra le 8 minut na tekmo s povprečjem 3 točk in 1,6 skoka. In ker tudi Nikolić pri skoraj 22 letih le poseda na klopi (vsega skupaj je doslej igral 15 minut in dosegel dve točki proti Realu), selektorja Igorja Kokoškova ob spremljanju evrolige razveseljuje le Dončić. Med bližanjem polnoletnosti je 44. najbolje ocenjeni košarkar tekmovanja, 79. strelec (povp. 8,1), 61. skakalec (3.4), 25. podajalec (3,4). 70. po izkoristku metov iz igre (46,4 %) in 19. izvajalec prostih metov (83,8 %).

Dončić je pri vseh naštetih prvinah prvi med Slovenci, njegove številke pa so kajpada še vedno daleč od asov prejšnjih rodov. Jaka Lakovič je denimo 12. najbolje ocenjeni igralec, 6. strelec in 14. podajalec v zgodovini Ulebove evrolige, le nekoliko nižje sta Erazem Lorbek in Matjaž Smodiš. Nekdanjega kapetana naše reprezentance, zdaj pa enega od selektorjevih pomočnikov, najdemo tudi na seznamu nepozabnih posamičnih predstav. Še posebej izstopa tista, ki jo je uprizoril 18. oktobra 2001 v svoji drugi evroligaški tekmi. Realu je ob zmagi sredi Madrida s 93:87 nasul 38 točk (za dve 5:8, za tri 4:5, prosti meti 16:19), dodal 4 skoke, 7 asistenc, 4 dobljene žoge in 15 izsiljenih osebnih napak, kar mu je navrglo statistični indeks 55, s katerim še vedno zaostaja le za Tanoko Beardom (63). Med njegovimi soigralci pa ni bilo nikogar, ki bi zmogel dvomestno število točk.

Krko je tedaj vodil Aleš Pipan, ki je moral odstopiti po porazu v domači revanši z Realom, takratni trener Madridčanov Sergio Scariolo pa je imel med drugimi v moštvu zdajšnjega direktorja kluba Alberta Herrerosa, Alberta Angula, ki je skrbel za Dončića v mladinskem pogonu, in srbskega selektorja Aleksandra Đorđevića. Slednji je popeljal svoje izbrance do srebrnih kolajn na SP 2014 in lanskih OI ter 4. mesta na EP 2015, v prihodnjih letih pa ga čakajo podobne skrbi kot Slovence: kako prebroditi postopno umiranje klubov iz province. Crvena zvezda (8:8) igra odlično v evroligi, toda njeni uspehi so plod državnega financiranja in košarkarjev iz manjših okolij. Đorđevićeva desna roka v reprezentanci Miroslav Nikolić opozarja: »V Srbiji vsi navijajo za Zvezdo ali Partizan, ker sta instituciji. Pri tem pa pozabljajo, da sta v minulih 45 letih le dva vrhunska košarkarja prišla iz Beograda – Zoran Slavnić in Saša Đorđević. Vsi drugi so iz srbskega zaledja. In kje so zdaj Kragujevac, Novi Sad, Leskovac, Čačak, Valjevo, Kraljevo ...«