Nikoli več ne bodo najboljši brez kolajne

V minulih četrt stoletja ni bilo dvoma, katera je najboljša košarkarska reprezentanca brez kolajne na evropskih prvenstvih. Slovenija, seveda. Letos je bila še prepričljivo najboljša med vsemi. Navdušila je z dinamično in privlačno igro, še bolj z devetimi zmagami brez poraza, in sprožila nepozabno mrzlico. Tako v domovini kot na tribunah dvorane Sinan Erdem, ki so se šibile ob poskakovanju navdušenih Slovencev.

»Slovenija, Slovenija ... Gogi, Gogi ...« Vzkliki v čast najboljšemu moštvu in košarkarju jubilejnega 40. eurobasketa so bili glasni in nedvoumni, med finalnim dvobojem s Srbijo so jim pritegnili tudi nevtralni ljubitelji košarke iz najrazličnejših držav. »Veliko ste pretrpeli v minulih letih. Nekajkrat ste bili povsem blizu podviga, zdaj pa ste dobili poplačilo. Zasluženo,« je bila rdeča nit čestitk, ki se zlepa niso končale. Že dolgo se namreč ni primerilo, da bi se katera evropska reprezentanca tako prepričljivo povzpela na Olimp. Od razpada nekdanjih košarkarskih velesil SFR Jugoslavije in Sovjetske zveze je prvak stare celine le trikrat ostal neporažen: ZR Jugoslavija leta 1995 z izkupičkom 9:0 in štiri leta pozneje s 6:0, šest zmag brez poraza je nanizala tudi Litva na EP 2003. Slovenija je po splošni oceni storila še korak višje. Konkurenca na prvenstvih je pač vsako leto hujša, za državico z dvema milijonoma prebivalcev pa je prevlada v športu milijonarjev pravljični podvig brez primere.

Slovenska reprezentanca se je najbolj približala odličju na EP 2009, ko je ostala praznih rok po porazih s Srbijo po podaljšku v polfinalu in z Grčijo s točko razlike v tekmi za tretje mesto. Letos ni ničesar prepustila naključju, ritem je celo stopnjevala od tekme do tekme. V Helsinkih so njeno moč okusile Poljska, Finska, Grčija, Islandija in Francija, v Istanbulu še Ukrajina, odlična Latvija, branilka naslova Španija in Srbija, srebrna z OI leto poprej. Goran Dragić ni bil le general zmagovite vojske, ampak tudi prvi košarkar in četrti strelec eurobasketa – s povprečjem 22,6 točke na tekmo je zaostal le za Rusom Aleksejem Švedom (24,3), Nemcem Dennisom Schröderjem (23,7) in Latvijcem Kristapsom Porzingisom (23,6) –, »poveljeval« pa je tudi elitni peterki prvenstva. Vanjo so se uvrstili tudi Šved, sloviti Španec Pau Gasol, Srb Bogdan Bogdanović in še en Slovenec – komaj 18-letni čudežni deček Luka Dončić.

Selektor Igor Kokoškov ter njegovi pomočniki Rado Trifunović (slednji je po EP nasledil srbskega stratega), Aleksander Sekulić in Jaka Lakovič so imeli seveda še precej močnih orožij. Matic Rebec, Aleksej Nikolić, Klemen Prepelič, Edo Murić, Jaka Blažič, Gašper Vidmar, Sašo Zagorac, Žiga Dimec, Vlatko Čančar in naturalizirani Anthony Randolph so ogromno prispevali že do finala, v njem pa so imeli celo odločilno vlogo. Dragić je namreč po 35 doseženih točkah v prvih treh četrtinah omagal in s krči zapustil igrišče, za Dončića pa se je dvoboj s Srbi končal že v 26. minuti zaradi zvina gležnja. Zmagoviti pohod dolgoletnih razočarancev in »zgub« je bil prava moštvena epopeja in balzam za oči, po katerem je prišla še dodatna nagrada. Ker bo naslednje evropsko prvenstvo šele leta 2021, bo Slovenija ostala na prestolu kar štiri leta.

Goran Dragić je resda naznanil, da ne bo več igral za reprezentanco, in tudi njegov naslednik v kapetanski vlogi Gašper Vidmar bo bržkone vztrajal le do svetovnega prvenstva 2019. Toda Sloveniji se ni treba bati, da bi ostala brez košarkarskega vodje. Za krmilo bo poprijel Luka Dončić, ki se je sinoči znašel v nekoliko nenavadni vlogi. Dobil je priznanje za izstopajočo mlado športno osebnost leta v Sloveniji, njegova kakovost pa je že absolutna na svetovni ravni. Če je bil še nedavno simpatični up madridskega Reala in neizkušen debitant v slovenski reprezentanci, je danes najučinkovitejši strelec in najbolje ocenjeni košarkar evrolige ter glavni kandidat za prvo mesto na spomladanskem naboru lige NBA. Nad njim so le še zvezde, a tudi te ne za dolgo.