Tiskane izdaje
»Helsinki so v naletu. Stopnja kriminala je nizka, zaposlitvenost stabilna, izobraževalni sistem med najboljšimi na svetu, prehranjevalna kultura pa cveti,« je glavni urednik Tyler Brûlé obrazložil visoke ocene, ki jih iz leta v leto namenjajo glavnemu mestu Finske. Kot nadaljnje razloge za visoko kakovost tamkajšnjega bivanja je navedel globalno povezanost z zunanjim svetom, možnosti za sedenje na prostem (številčnost uličnih kavarn, lokalov itn.), zelene površine, sončno svetlobo ...
Tretjina zelenih površin
Narava je dejansko – kakor pravzaprav v vsej državi – močno navzoča v mestu. Ni veliko metropol na svetu, kjer je toliko parkov z drevesi in celo pravimi gozdovi kot ravno v Helsinkih (zelenih površin je 33 %), poseben pridih pa mestu kajpak daje tudi morje, ki s svojimi valovi objema več kot 100 kilometrov obale. Voda seveda še zdaleč ni tako slana kot v Jadranskem morju, zaradi česar lahko v njem živijo sladkovodne ribe (ostriži, smuči, ščuke ...), v zaliv pa pogosto priplavajo tudi morske postrvi. Navdušuje tudi arhitektura, med katero še posebej izstopa veličastna stolnica (Tuomiokirkko), ki so jo med letoma 1822 in 1852 zgradili po načrtih v Berlinu rojenega arhitekta Carla Ludwiga Engla. To je najpomembnejša zgradba evangeličansko-luteranske cerkve na Finskem, ki jo imenujejo tudi belo srce Helsinkov. Če v pristanišče priplujete s katerim od velikanskih trajektov družb Silja Line ali Viking Line, lahko s palube že od daleč občudujete stolnico. Do nje vodi 47 stopnic, na katerih posedajo predvsem študenti in turisti, pod njo pa se razprostira Senatni trg (Senaatintori). Na njem so priredili že več velikih koncertov, med drugimi je tam nastopila tudi slovita domača glasbena skupina Leningrad Cowboys z zborom ruske Rdeče armade. Na trgu organizirajo tudi javne oglede športnih prenosov in v primeru uspehov prirejajo sprejeme za svoje junake – v zadnjih letih zlasti hokejske.
Jagode in sladki grah
Nedaleč stran je glavno mestno pristanišče, ob njem pa tržnici (odprta in pokrita), na katerih lahko kupite sveže sadje, zelenjavo in ribe, ki jih kmetje pripeljejo z otokov kar na čolnih. Med Finci so sicer še posebej priljubljene okusne jagode in sladki grah, ki ga na ulicah zobajo kakor denimo pri nas jeseni pečeni kostanj. Seveda so na stojnicah na voljo tudi številni spominki.
Mesto, ki ga je dal leta 1550 ob ustju reke Vantaanjoki zgraditi švedski kralj Gustav Wasa, je sorazmerno majhno (po lanskem štetju ima 628.208 prebivalcev, kar je še enkrat več kot na primer Ljubljana) in nezapleteno. Večina znamenitosti je dosegljivih peš. Ob tem je treba pripisati, da je javni prevoz urejen zelo dobro, tako da lahko hitro prideš od točke A do točke B, gneče na cestah pa skorajda ne poznajo. Kljub temu, da s prometom nimajo večjih preglavic, pa ljudje na vodilnih položajih že razmišljajo naprej in delajo na tem, da prebivalci Helsinkov po letu 2025 sploh ne bi več potrebovali in uporabljali osebnih vozil. Tako razmišljajo o uvedbi tako imenovanega carsharinga, po katerem bi si lahko izposojali avtomobile podobno, kot si drugod kolesa. Zaradi miselnosti, kakršno imajo ljudje na severu Evrope, je to gotovo izvedljivo, drugje pa je – roko na srce – kaj takega (še) nepredstavljivo.
Finlandia simbol finske
Med ogledom Helsinkov je treba obkljukati tudi dvorano Finlandia, ki je ena od najbolj slavnih zgradb, pod katero se je kot arhitekt podpisal znameniti Alvar Aalto. Nedaleč stran stoji Narodni muzej (Kansallismuseo), prezreti ne gre niti muzejev sodobne umetnosti (Kiasma) in dizajna (Taideteolisuusmuseo), potem je tu še Mannerheimov muzej, ki so ga uredili v domu Carla Gustafa Emila Mannerheima, slovitega generala, ki je leta 1917 popeljal Finsko v neodvisnost. »Suomiji« torej prav letos praznujejo 100. obletnico svoje samostojnosti, jubilej pa obeležujejo z različnimi prireditvami. Izjemno zanimiva je tudi »podzemna« cerkev (Temppeliaukion kirkko), ki so jo zgradili v skalo.
Tradicionalne finske jedi ob traktorjih
Če je Finska dežela tisočerih jezer, so za njeno metropolo značilni številni otoki (približno 300), ki so skozi zgodovino oteževali vstop v pristanišče in na ta način varovali središče Helsinkov. To še posebej velja za morsko utrdbo Suomenlinno, svojčas največjo trdnjavo na Baltiku, ki velja za eno od najbolj priljubljenih oglednih točk v mestu in državi nasploh. Leta 1991 so jo uvrstili na Unescov seznam kulturne dediščine kot spomenik pomorski arhitekturi. Z muzeji, različnimi dogodki in restavracijami zagotavlja edinstveno doživetje obiskovalcem vseh starosti. Na otok se pride z ladjico, ki izpluje izpred tržnice. Na voljo so tudi organizirani turistični ogledi, ki trajajo približno eno uro.
Helsinška znamenitost je tudi živalski vrt, ki so ga zgradili na otoku Korkeasaari že davnega leta 1889 in je tako eden od najstarejših zoojev na svetu. V njem je skoraj 200 različnih živalskih in skoraj 1000 rastlinskih vrst, za ogled vseh pa si je potrebno vzeti več ur. Vmes si lahko odpočijete v kateri od kavarn ali restavracij. Teh je vse polno tudi na celini, po nekaterih podatkih prek tisoč. Med najbolj znanimi je vsekakor restavracija Zetor, ki sta jo že pred leti odprla dva člana skupine Leningrad Cowboys. V njej si lahko, sedeč za katerim od starodobnih traktorjev znamke Zetor, privoščite tradicionalne finske in laponske jedi, med katerimi so še posebej priljubljeni zrezki severnega jelena z brusnicami. Helsinki so – tako kot Finci s svojim humorjem – pač res posebni, seveda v pozitivnem smislu.
