Čeferinov naslednik bo znan še pred božičem

Volitve predsednika NZS 15. decembra, teden pred slavnostno večerjo na Brdu. V boj zanesljivo Simič in Mijatović.

Objavljeno
29. oktober 2016 00.25
Ljubljana, 03.03.2010, nogometna zveza slovenije je predstavila nove reprezentan?ne drese za nastop v juzni afriki. Na fotografiji: . Foto: Marko Feist
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – V boj za novega predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) se bosta podala (najmanj) dva kandidata: nekdanji prvi mož zveze Ivan Simič in dolgoletni podpredsednik organizacije Radenko Mijatović. Četudi bi ostalo pri dvoboju, bi gotovo spremljali zanimivo volilno kampanjo, v kateri bi bilo težko določiti vlogo papirnatega favorita.

Tako Simič kot Mijatović sta nam včeraj potrdila napovedan vstop v volilno bitko, ki naj bi doživela vrhunec 15. decembra, ko bodo na Brdu pri Kranju volili naslednika Aleksandra Čeferina. Izvršni odbor NZS se bo namreč po naših informacijah sestal prihajajoči petek in razpisal volitve predsednika, ki morajo biti formalno razpisane »največ devetdeset in najmanj trideset dni pred iztekom štiriletne mandatne dobe predsednika NZS«. Pravilnik o volitvah in razrešitvah voljenih organov NZS še določa, da se »predlog kandidature vloži neposredno pri volilni komisiji najkasneje petnajsti dan pred dnevom glasovanja«. To pomeni, da bodo morali morebitni kandidati vložiti svoje kandidature najpozneje do konca novembra.

Dovolj je torej časa za podrobno predstavitev kandidatov, njihovih programov in izvolitev naslednika Čeferina, ki je odstopil na posebni seji izvršnega odbora NZS 8. oktobra, nekaj ur pred kvalifikacijsko tekmo s Slovaško. V javnosti je že zaokrožilo najmanj deset kandidatov za novega predsednika, tudi imena, ki ne izpolnjujejo enega od osnovnih pogojev za legitimno vložitev kandidature, to je aktivnost v nogometu najmanj tri leta. Prek različnih virov so se pojavili v javnosti podpredsednik NZS Franci Zavrl, nekdanja nogometna sodnika David McDowell Zor in Drago Kos, nogometni funkcionar Dušan Olaj, kot zadnjega omenjajo poslanca v državnem zboru Matjaža Nemca.

Četudi bi lahko NZS izvedla predsedniške volitve do sredine januarja, bodo torej volitve veliko prej, kar je bržčas le dobrodošlo. Pri tem ne gre za to, da bo imel lahko Čeferinov naslednik slavnostni govor že na tradicionalni prireditvi, ki naj bi bila letos 22. decembra na Brdu pri Kranju. Novi prvi mož nogometne družine se bo moral namreč lotiti številnih izzivov, ki so pred največjo in najbogatejšo panožno športno zvezo pri nas.

Bomo videli, kdo bo na koncu prepričal o svoji odličnosti največ kandidatov. Ivan Simič gotovo odlično pozna organiziranost NZS, saj je vodil zvezo od 20. februarja 2009 do 17. novembra 2010, v njegovem sorazmerno kratkem, toda delovno intenzivnem mandatu pa se je uvrstila na svetovno prvenstvo v Južno Afriko tudi članska reprezentanca Slovenije. Tudi Radenko Mijatović vrsto let deluje v vrhu NZS, sodi v milje nogometnih sodnikov, podpredsednik NZS je bil prav v štabu tedanjega predsednika Ivana Simiča.

Tudi letos bodo še kako pomembna imena podpredsedniških kandidatov, saj bo 30 delegatov volilo tudi štiri podpredsednike, ne le predsednika. Pri tem je pomembno, da po pravilniku »kandidat za predsednika NZS ne sme kandidirati za podpredsednika NZS«, velja tudi obratno. Zmagovalce volitev bomo dobili s tajnim glasovanjem, kar omogoča nepredvidljiv razplet volitev. Največ delegatov, 5, premore Medobčinska nogometna zveza Ljubljana (MNZ LJ), štiri Maribor, po tri Celje, Murska Sobota in Ptuj, po dva pa MNZ Gorenjska, Koper, Lendava, Nova Gorica ter trenersko in sodniško združenje. Slednje (ZNSS) velja za eno najvplivnejših nogometnih struktur pri nas, zato v zakulisju ne pravijo zaman, da »brez podpore sodnikov ne moreš (p)ostati predsednik NZS«. Ne nazadnje iz sodniških vrst prihajata tudi predsednika MNZ Gorenjska in Ptuj. Za predsednika NZS bo izvoljen kandidat, ki bo dobil več kot polovico glasov, torej 16, kandidata pa mora predlagati bodisi eden od članov NZS (medobčinska zveza) ali skupina najmanj 20 klubov.