Lažje pride Slovenija v Argentino kot Messi v Slovenijo

Za prijateljsko tekmo z eno od najmočnejših in tržno največ vrednih reprezentanc je treba odšteti po milijon evrov in več.

Objavljeno
25. marec 2016 22.37
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Slovenska nogometna reprezentanca je opravila s prvo prijateljsko tekmo v letošnjem letu, v ponedeljek jo čaka še gostovanje v Belfastu. Makedonija, Severna Irska in Švedska, s katerimi bo Srečko Katanec preveril utrip prenovljene reprezentance pred septembrskim začetkom bojev za SP 2018, seveda ne sodijo ob bok kakovosti tekmecev, ki jih je Slovenija spoznala leta 2014. Tedaj so Katančevi po vrsti podpisali vdajo štirim zasedbam, ki so v tistem letu močno zaznamovale mundial: Alžiriji, Urugvaju, Argentini in Kolumbiji.

Slovenci so zaznamovali le tedne pred začetkom svetovnega prvenstva v Braziliji. Četudi se niso prebili na šampionat v domovini romantičnega nogometa, so gostovali v Južni Ameriki, in to ne kjerkoli. Najprej so 5. junija obiskali legendarni štadion Centenario v Montevideu – na njem so leta 1930 igrali finale prvega mundiala –, dva dni pozneje imeli še tekmo na najsodobnejšem argentinskem štadionu v La Plati, na katero so se pripravljali v kompleksu legendarne Bonbonere v Buenos Airesu.

Ekonomika prijateljskih tekem je zapletena in jo pozna le malokateri navdušenec nad nogometom. Obisk uveljavljenih reprezentanc, polnih zvezdnikov, je donosen posel. Za prijateljsko tekmo z eno od najmočnejših in tržno največ vrednih reprezentanc je treba odšteti po milijon evrov in več (glej tabelo). To nam je med obiskom Argentine zatrdil tudi Hernan Zupan, tamkajšnji industrialec in navdušenec nad nogometom slovenskih korenin, ki je bil med najbolj zaslužnimi, da je Katančeva reprezentanca pospremila na mundial 2014 takšni velesili, kot sta Urugvaj in Argentina.

»Ko sem znancem v Argentini razkril, da želimo Slovenijo pripeljati v Argentino, so se le prijeli za glavo, češ, za generalko lahko pripeljemo Anglijo, Nemčijo in Italijo, pa bomo imeli spektakel, ali pa Salvador in Honduras, ki bosta brezplačni tekmi. To so hudi boji, gre za velik posel, toda uspelo mi je prepričati prijatelje, da gremo v boj. Začeli smo lobirati, potiskati naprej gostovanje Slovenije in, vidite, na mundial smo pospremili svetovne prvake Urugvajce in Argentince. Za nas Argentince s slovensko krvjo je bilo to sanjsko,« je priznal Zupan, ki je tudi sam primaknil sredstva, da je sploh prišlo do zgodovinskega obiska Slovenije v Južni Ameriki. Ko smo ga vprašali o možnostih, da bi Lionela Messija in druščino pripeljal v Slovenijo, je odgovoril: »Uf, to bi bilo težko. Samo za plačilo Argentincem bi morali odšteti najmanj milijon evrov. Že gostovanje v Argentini je bilo edinstveno.«

Zupanove besede je posredno potrdil generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije (NZS) Aleš Zavrl, ki dobro pozna spremembe na področju organizacije prijateljskih nogometnih tekem. »Cena prihoda najboljših na svetu se začne pri 700.000 evrih in navzgor. Pogosto nam ponujajo tudi najboljše afriške zasedbe, ki stanejo po 200.000 evrov, a se nam to ni splačalo niti tedaj, ko je za Slonokoščeno obalo igral Didier Drogba. Gre za to, da s prodajo vstopnic ne moreš pokriti vseh stroškov,« je zatrdil Zavrl.

Vodstva posameznih zvez pri dogovarjanju o terminih in tekmecih za prijateljske tekme upoštevajo tri dejavnike – športni, ekonomski in logistični vidik. Odkar je Evropska nogometna zveza (UEFA) centralizirala trženje reprezentančnih tekem, je ostala specializiranim agencijam le še organizacija prijateljskih dvobojev, četudi gre pogosto za neposreden dogovor dveh zvez. Primer tipične agencijske zgodbe je bila denimo tekma med BiH in Brazilijo v Švici, delno tudi gostovanje zvezdniške Kolumbije v Ljubljani. »Na roko nam je šlo dejstvo, da so Kolumbijci ostali brez tekme, zato smo imeli boljše pogajalsko izhodišče,« je pojasnil Zavrl. NZS je razprodala tekmo v Stožicah (15.230 gledalcev), upoštevaje cene vstopnic pa je tedaj NZS zaslužila približno 200.000 evrov z vstopnino, od katere je bilo treba odšteti še stroške organizacije tekme.

V primeru igranja tekme s tako ugledno reprezentanco, kot je bila tedaj kolumbijska (James Rodriguez, Juan Cuadrado, Jackson Martinez ...), lahko organizator uspešno trži tudi pravice tako imenovane tretje ravni (ang. 3rd party rights); gre za prodajo TV pravic v tretjih državah. Gostujočim reprezentancam mora organizator pokriti celotne stroške nastanitve, prehrane in lokalnih prevozov za 50 oseb, običajno tudi stroške potovanja z letalom. Ob tem pripadajo gostom tudi TV pravice za domovino.

Trg za delovanje specializiranih agencij se bo v prihodnje resda še dodatno zožil, saj bo leta 2018 zaživela evropska liga narodov (ang. nations league) pod okriljem UEFA. Gre za tekmovanje, ki bo zapolnilo večino obstoječih terminov za prijateljske tekme. Reprezentance iz nižjih razredov, v katere sodi tudi Slovenija, bodo tako še težje prišle do prijateljskih tekem s slovitimi moštvi. Zdaj je to možno le v času pred velikimi turnirji (euro, mundial), kar nam je potrdil tudi predsednik NZS Aleksander Čeferin: »Letošnjega junija bi želeli igrati z nami Španci, Francozi, Portugalci in Nemci, toda pri njih doma, ne pri nas, kar za zvezo in selektorja ni bilo sprejemljivo.« Najmočnejši običajno igrajo prijateljske tekme med seboj, saj tako od prodaje TV pravic iztržijo največ, pred eurom ali mundialom pa tudi pri njih prevlada bodisi športnih vidik (priprava na podobnega tekmeca) bodisi želja po igranju generalke z manj zahtevno izbrano vrsto.