Najkoristnejši Realov Španec

»Imam močan značaj in sem predan svojemu klubu.« Tako se na spletni strani najslavnejšega nogometnega kluba na svetu Real Madrida predstavlja Sergio Ramos. Minuli dnevi so se sukali okoli Cristiana Ronalda in njegove četrte zlate žoge, toda 30-letni Andaluzijec je v tej sezoni resnično pokazal in potrdil, da ima značaj in Realovo kri.

Carlo Ancelotti, nekdanji Realov trener, se je z Ramosom večkrat šalil in mu dejal, da ga bo izbral za srednjega napadalca. Ramosov strelski občutek je med vsemi štoperji najboljši, njegovi goli pa so tako rekoč odločilni. V tej sezoni se je pred Ronalda ali Messija prebil prav v clasicu, v katerem je na Camp Nou v zadnjih sekundah preprečil Barcelonino zmagoslavje (1:1). V zadnji ligaški tekmi je v Realovem rekordnem niz 35 tekem brez poraza zabil zmagoviti gol (3:2) v drugi minuti sodnikovega podaljška. Najslavnejši gol, izenačujoči v sodnikovem dodatku v finalu lige prvakov v Lizboni leta 2014, je omogočil »la decimo«, Realov deseti naslov evropskega prvaka. Ramosove strelske sposobnosti je ugledni italijanski strokovnjak preprosto pojasnil. »Gole zabija zato, ker ima izjemen občutek za prostor in se pred vrati giblje kot pravi plenilec. Dejstvo je, da bi bil lahko napadalec, ampak njegovi najboljši odliki sta močna osebnost in značaj.« O Italijanu ima tudi Ramos nadvse spoštljivo mnenje. »Vsaka sezona je bila posebna, vsak trener je poseben. Ampak pod Ancelottijevo taktirko smo igrali najboljši nogomet,« je pohvalil sedanjega trenerja Bayerna.

Tudi Zinedine Zidane ima preprosto oceno o Ramosovih strelskih podvigih. »Vedno je tam, kjer mora biti,« je dejal. Takšnih trenutkov je bilo v Ramosovi karieri ničkoliko. Pa vendar zabijanje golov ni naključje. »Če si vztrajen in se boriš do zadnjega sodnikovega žvižga, se stvari razpletejo, kot si želiš. Trud se obrestuje,« je opisal svoj bikoborski pristop, ki je klubu, Španiji in njemu prinesel že ogromno velikih zmag in lovorik.

Ramosova »kraljevska« pot se je začela poleti 2005, ko je za rekordni znesek za najstnika, 27 milijonov evrov, prestopil iz Seville. Predsednik Florenitno Perez še zdaj trdi, da ta prestop spada med najboljše, če ne kar najboljšega v njegovi vladavini. Vsekakor pa je bil najkoristnejši in v seštevku uspehov najcenejši v njegovem prvem mandatu, v katerem je Real kupil le enega Španca – Ramosa, seveda. Tudi zdaj, ko je Sergio igralec z najdaljšim stažem v moštvu, je »poceni in uspešen«. Veliko zvezdnikov njegovega kova zasluži več kot on, čeprav niti on ne malo. Na teden je bogatejši za 190.000 evrov.

Na svetovnem klubskem prvenstvu na Japonskem je izpustil polfinalni dvoboj z mehiško Americo (2:0), kar je pomenilo, da ne bo še drugič osvojil naziv najkoristnejšega igralca turnirja, kar je bil pred dvema letoma. Toda Ramos je svojo prvo zmago v sezoni priigral že poleti. Z manjšim opozorilom, da se še nihče iz kluba ni zdrznil, da bi podaljšal pogodbo, je sprožil iskrico. Manchester United je takoj »potipal«, koliko je možnosti, da bi ga pripeljal na Old Trafford, Perez pa je še hitreje zaznal Ramosovo sporočilo. Takoj je ukrepal in podaljšal pogodbo, saj si ni smel privoščiti, da bi izpustil iz rok igralca s kraljevsko krvjo, kot se je nekoč že izrazil o Ramosovi pripadnosti do kluba.

Ramos je simbol Reala. Menjali so se trenerji, osvajale lovorike, nizali tudi porazi, toda Ramos in njegova srčna igra se nista spreminjala. In ne le goli, tudi številni rdeči kartoni so zaščitni znak do tekmecev neizprosnega branilca, ki je bil v obdobju pri Realu prejel kar 21 rdečih kartonov.