Rdeči junak s srečno belo barvo

Verjetno bi postal vrhunski alpski smučar, toda Bastian Schweinsteiger se je vseeno raje odločil za nogometno žogo in zeleno travo. Kot nogometaš je nato dosegel skoraj vse, manjka mu le reprezentančni evropski naslov. Toda ob vseh ostalih lovorikah ta praznina v vitrini niti slučajno ne bo opazna.

Kot navihan fant iz Kolbermoorja je pri 14 letih skupaj z ostalimi soigralci stopil na zasneženi štadion majhnega bavarskega kluba TSV 1860 Rosenheim in oglednikom Bayerna predstavil svoj talent. Takoj je prepričal oglednike največjega nemškega kluba in prejel povabilo, da se pridruži Bayernovi akademiji. Smuči je pospravil v klet, pod pazduho pa dokončno prijel nogometno žogo.

Čeprav je v klubski karieri ves čas branil rdeče barve, so ga najbolj zaznamovali beli odtenki. V Madridu na štadionu Santiago Bernabeu sicer redko vidijo sneg, toda vseeno je bela barva zaščitni znak kraljevega kluba. Prav na tem štadionu je Schweinsteiger leta 2004 v osmini finala lige prvakov stopil iz sence. Že res, da je v četrtfinale napredoval Real z vso galaktično falango (Zidane, Ronaldo, Figo, Raul, Beckham …), toda v vseh poročilih s tekme je bil poleg zvezdnikov posebej izpostavljen tudi najstniški Bayernov vezist s številno 31.

V mladinskih Bayernovih selekcijah je bil soigralec Slovenca Boruta Semlerja, a kasneje je imel Schweinsteiger ob sebi številne slovitejše kolege. Kljub rosnim letom je hitro zašel v rumene medije, ampak to za Bayernove nogometaše ni nič posebnega, saj je eden od klubskih vzdevkov »FC Hollywood«. Schweinsteiger je najprej plačal kazen zaradi predolgega ponočevanja v diskoteki, kasneje je skupaj s svojim dekletom na skrivaj sredi noči obiskal savno in bazen v klubski slačilnici, a še preden bi si par lahko privoščil zabavo, je zatulila varnostna sirena.

Z Bayernom je v trinajstih letih osvojil vse lovorike, pri mnogih je bil med najboljšimi igralci. A kar nekaj časa je potreboval, da je dozorel. Njegove nogometne sposobnosti niso bile sporne, bolj je jezil nadrejene s svojim živahnim karakterjem. Bolj kot naporen trening je imel rad zabave. Tega mu ni nihče zameril, ampak so v klubu poskrbeli, da ga spravijo v red. »Ni še zrel za vrhunski nogomet. Pogosteje mu je pomembnejša pričeska in uživanje med navijači v münchenskem družabnem utripu,« je dejal Uli Hoeness, tedanji Bayernov predsednik.

S trdo roko ga je prevzgojil nizozemski trener Louis van Gaal. Skupaj s Hoenessom sta mu vcepila v glavo, da brez zavzetosti ne bo postal eden najboljših na svetu. Zraven so mu pri Bayernu dodelili tudi novo nalogo, saj je Schweinsteiger prevzel največjo odgovornost in začel poveljevati bavarski igri. Večkrat se je moral zato vrniti na lastno polovico igrišča in s prvo podajo diktirati ritem celotnemu moštvu. »Drži, nogometu sem vendarle pristopal pogosto pretirano sproščeno. Izkušnje pa ti prinesejo marsikaj,« je priznal nemški nogometaš. »No, še vedno si popravim pričesko, preden grem na igrišče ali v zvečer v posteljo. Če bi razmišljal zgolj o nogometu, ne bi bil učinkovit na igrišču.«

Enako odgovornost je dobil v nemški reprezentanci. Dolgoletni selektor Joachim Löw mu je neizmerno zaupal, Schweinsteiger pa se mu je najlepše zahvalil na najpomembnejši tekmi nemške reprezentance v zadnjih desetih letih – v finalu svetovnega prvenstva leta 2014. Proti Argentini z Lionelem Messijem je Schweini zaprl zvezno vrsto, zato so imeli Argentinci mnogo manj nevarnih akcij kot proti ostalim nasprotnikom, nemška četa pa je stopila na vrh sveta. Seveda, v belih dresih.

Še isto poletje je Schweisteiger našel ljubezen svojega življenja. Srce mu je ogrela srbska teniška igralka Ana Ivanović, usodni da sta si obljubila letos na sanjski poroki v Benetkah. In znova je bilo vse v znamenju bele barve...