Sergio Ramos eden redkih, ki (še) niso spoznali Slovenije

Ljubljana – Da v nogometu štejejo goli, vedo že otroci – vsi bi igrali v napadu, nihče v obrambi. Tudi odličen vtis in spektakularna igra gresta hitro v pozabo, če nista ozaljšana z goli in uspehi. To posebej dobro vedo pri madridskem Realu. Evropski prvak se pogosto rešuje z goli branilca Sergia Ramosa, v Neaplju je zabil že svoj 68. gol za kraljevski klub.

Fanta, ki bo konec meseca dopolnil 31 let, bi težko označili za odkritje sezone, prav tako bi Ramos po 500 tekmah v majici Španije in madridskega Reala težko presenetil kateregakoli tekmeca. Toda iz sezone v sezono se dogaja prav to: odlični branilec zabija gole kot za stavo, četudi je znano, da bo njegova ekipa igrala prav nanj ob večini standardnih situacij, kot so koti in prosti streli.

V srcih Realovih navijačev kotira posebej visoko, ne nazadnje si je Real priboril jubilejno 10. lovoriko v ligi prvakov prav po zaslugi 30-letnega branilca, ki je šokiral Atletico v 93. minuti finala v Lizboni. Pozneje je šlo za strelski šov, v katerem je naposled prišel na svoj račun tudi Cristiano Ronaldo. Ramos je od omenjenega 24. maja 2014 zabil že 21 golov v majici Reala, pri čemer je bil Real v 18 primerih v zaostanku ali pa je šlo za neodločen rezultat. To zgovorno priča o »nadnaravni« osredotočenosti Ramosa v ključnih trenutkih tekem, ko večina nogometašev ni dorasla izzivu.

Škoda, da odličnega nogometaša, ki je v klubski in reprezentančni karieri osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, še nismo gostili v Sloveniji, ali da bi se z njim merila slovenska reprezentanca. Prav Sergio Ramos je namreč eden redkih članov elitne skupine štoperjev, s katerimi Slovenci še niso imeli opravka. Naša izbrana vrsta je že v zgodovinski prvi kvalifikacijski tekmi spoznala kakovostno raven vrhunskih branilcev, kakršen je Ramos. Le kdo se ne bi spomnil dvoboja za EP 1996 v Mariboru, ko bi morala Slovenija premagati Italijo z golom Darka Milaniča, ki so ga videle tudi najbolj zeleno-belo obarvane oči onstran Trojan, le nemškega sodnika Bernda Heynemanna je zaslepila luna. Tedaj sta igrala pod Kalvarijo tudi odlična branilca Alessandro Costacurta in Franco Baresi. Legendarni Bežigrad sta obiskala tudi Lillian Thuram in Paolo Maldini – slednji v majici Milana –, v Celju sta se predstavila poznejša svetovna prvaka Fabio Cannavaro in Alessandro Nesta, v mednarodnih arenah so se Slovenci merili s centralnimi branilci kova Fernando Hierro, Carles Puyol, John Terry in Diego Godin.

Še najbližje Ramosu so bili naši na mundialu v Južni Afriki; le tri dni za spektakularno tekmo med Slovenijo in ZDA so štadion Ellis Park v Johannesburgu obiskali svetovni prvaki Španci, ki so bili oddaljeni od slovenske baze približno 10 km. Kdo ve, morda bi z Ramosom v branilski liniji Kekovi fantje ohranili prednost po prvem polčasu (2:0) in že po dveh kolih končali na prvem mestu skupine pred slovito Anglijo, ZDA in Alžirijo, kar bi bila ena največjih nogometnih senzacij dotlej.

Ramos je seveda že davno dosegel kakovostno raven, zaradi katere bi ga lahko uvrstili ob bok največjih, kot so bili pred desetletji Carlos Alberto, Bobby Moore ali Franz Beckenbauer, po številu osvojenih lovorik pa je večino že presegel. Tudi na zadnji Realovi tekmi se je izkazala strahovita pomembnost kapetana za učinek Reala. Prav Ramos in Toni Kroos sta v Neaplju s 13 uspešno izmenjanimi podajami ustvarila najprometnejšo ulico na tekmi, nemški vezist mu je podal žogo tudi za oba dosežena gola, v tej sezoni pa se je to zgodilo že šestkrat.

Real premore edinstvene nogometaše; če je Cristiano Ronaldo eden najbolj celovitih nogometašev doslej, je Ramos eden najbolj raznovrstnih branilcev, ki se odlično znajde tudi na boku ali na položaju defenzivnega vezista, na katerem je blestel v obdobju trenerja Carla Ancelottija. Branilec, ki lahko doseže hitrost 30,6 km/h in skoči v višino kot nekoč Michael Jordan, hkrati pa brez večjih težav igra plejmejkerja, je redkejši od zvezdastega safirja. Vse to združuje Sergio Ramos, ki ga je zaradi motivirane igre in surove moči skoraj nemogoče ustaviti. To je še najhitreje uspelo mični Pilar Rubio; podobno kot številne druge španske reprezentante je tudi Ramosa v zasebnem življenju omrežila novinarka.