Tiskane izdaje
Velenje – S povsem drugačnih izhodišč se Celje Pivovarna Laško in Gorenje podajata v jutrišnji prvi derbi državnega prvenstva. Načeti gostitelji so Velenjčanom v slabih dveh letih povzročili preveč travm, da bi se jim zasmilili po dveh porazih v ligi prvakov. Staš Skube in njegovi bodo v Zlatorog raje prinesli sol kot obliž za rane ...
Po nekaj lažjih preizkušnjah od zadnjega poraza proti Celju v slovenskem superpokalu je Gorenju sobotna težka tekma proti Mariboru (31:27) prišla kot naročena. »Ose« so v prvem polčasu pokazale moč in kar dvajsetkrat prebodle mrežo sicer zelo borbenih gostov.
»Lahko smo zadovoljni tako z igro kot rezultatom, saj smo nadigrali nasprotnika v večjem delu tekme. V drugem polčasu smo imeli nekaj težav v napadu in smo dosegli le 11 golov, morda lahko tukaj najdemo črno piko, ampak če potegnemo črto, moramo biti dobre volje,« je po zanimivi tekmi z Enejem, najmlajšim članom družine Skube v naročju, razlagal Staš. Malček se je ravno zbudil in ni videl očetovih sedmih golov, ki nakazujejo, da je vodja črno-rumene ekipe nared za velika dejanja. »Ne morem se pritoževati. Derbi res prihaja ob pravem času, smo v dobri formi, nekako smo se drug drugega začutili. Proti Mariboru smo dobili potrditev dobrega dela, a šele v sredo v Celju se bo zares videlo, kje smo.«
Res se hitro spreminjajo razmerja v »dihotomiji« med najboljšima slovenskima kluboma. Ob koncu zadnje sezone je z izzivi v pokalu EHF preobremenjenemu Gorenju zmanjkalo sape v finalu 1. SRL. Zdaj je liga prvakov terjala davek pri Celjanih. Domača poraza sta bila zelo boleča, za nameček jo je spet skupil Skubetov sokrajan iz Trebnjega Miha Zarabec. »Ni mi ravno všeč, da imajo Celjani toliko težav. Saj veste, kako je z ranjenim levom: najbolj je nevaren. Raje bi videl, da bi bili kompletni in da bi premagali Zagreb in Wislo, toda na to nimam vpliva. Mi se na tekmeca ne oziramo preveč, imamo dovolj časa, da se čim bolje pripravimo, pričakujem zanimivo in kakovostno tekmo, karkoli se bo zgodilo, pa po mojem ne bo usodno za nikogar. Prvenstvo se bo verjetno odločalo na t. i. manjših tekmah, zato je pomembno, da se vsake naloge lotimo skrajno resno, kot smo se zadnje z Mariborom.«
Celjskega dirigenta Zarabca tako kot spomladi Skubeta ovira poškodba zadnje stegenske mišice. »Nikomur ne privoščim poškodbe, še posebej ne Mihi, dobremu prijatelju. Upam, da bo čim prej okreval. A tudi brez njega bo to pravi derbi in zares upam, da bomo po ne vem koliko tekmah, saj sem jih že nehal šteti, iztržili pozitiven rezultat.«
Za osvetlitev Staševega spomina, nazadnje je Gorenje proti Celju zmagalo 4. decembra 2013 v Zlatorogu, kar je bila zadnja tekma Vladana Matića na celjski klopi. Od takrat so Velenjčani doživeli deset porazov, nazadnje konec avgusta v Portorožu: »Bo že držalo, če tako pravite. Po tolikšnih razočaranjih toliko bolj hrepenimo po zmagi.«
Zdravje je na strani Gorenja, morala in samozavest tudi. V klubih je različna »kemija«: medtem ko so Celjani tuhtali, le čemu je bil Zlatorog proti Wisli napol prazen, so bili Velenjčani v soboto navdušeni ob pogledu na polni tribuni Rdeče dvorane. V Šaleški dolini se dogaja nekaj pozitivnega in verjetno tudi igralci čutijo premike v pravo smer. »Res moram pohvaliti novo vodstvo, v zelo kratkem času mu je uspelo napolniti dvorano v Velenju, ki je specifično okolje. Imeli smo veliko promocijskih akcij, obiskovali šole, razdeljevali vstopnice. To je imelo učinek in upam, da smo s predstavo vsaj nekaj ljudi prepričali, da bodo prišli spet. Čisto drugače je igrati pred 1000 gledalci in več kot pred 100, 150, kar je bilo žalostno za klub, kot smo mi. Mateju (Avanzu, novemu direktorju, op. p.), predsedniku in novemu vodstvu lahko le čestitam in jim zaželim, da bo šlo vse skupaj samo še navzgor. Na nas pa je, da zmagujemo.«
