Tiskane izdaje
Portorož – Še tretji portoroški challenger se je razpletel s finalom slovenskega igralca in četudi je šla zmaga tokrat v Italijo, je bil s tem uspeh turnirja zagotovljen. Brez Grege Žemlje bi bilo bržčas vse veliko drugače, o tem in o položaju, v katerem se je znašel naš moški tenis, pa z direktorjem TZS Gregorjem Krušičem.
Kolikšen kamen se vam je odvalil od srca, ker se je turnir razpletal in razpletel, kot se je?
Težimo k temu, da bi bil turnir sam sebi dovolj. Na igralce se ne zanašamo, ne gradimo na njih, ker kaj pa, če izpadejo iz top 300, 400? Seveda pa smo izjemno veseli, da je Grega potegnil, da je bil podpora celotni organizaciji. Zavedamo se, da dogodek ta čas še zdaleč ni tako velik, da bi lahko pritegnil toliko ljudi kot slovenski igralec, verjamemo pa, da nekoč bo. Naši cilji so višji od zdajšnje ravni.
Se vam je zelo smejalo, ko se je Aljaž Radinski uvrstil v četrtfinale, saj je bilo posebno povabilo, ki ga je dobil, za marsikoga sporno?
Reprezentančni kapetan Blaž Trupej mu je wild card podelil zaradi nastopa v Davisovem pokalu, ko je dobil dva dvoboja in prišel do četrtfinala – da, ob tem pa se nam je smejalo, res smo bili veseli in zadovoljni.
Nekaj je bilo govoric o tem, da je za challenger letošnje leto prelomno za boljši odziv lokalnega gospodarstva, da je možna tudi selitev iz Portoroža. Kakšni so vtisi po turnirju?
Gotovo ostajamo tu do leta 2018, saj smo podpisali dolgoročno pogodbo. Občina je izkazala izjemno podporo, obljublja še izdatnejšo. Vse sile in moči smo usmerili v to okolje, v katerem se vsi skupaj dobro počutimo.
Kljub dobrim igram Grege Žemlje smo v Portorožu vseeno pogrešali Blaža Rolo, ki sicer sprejema neke precej nerazumljive odločitve. Kako potekajo vaši pogovori z njim in kje se vedno znova zalomi?
Z Blažem in njegovim agentom sem redno v stikih, to pomeni enkrat mesečno. Blaž vsakič izjavi, da si želi nastopiti, vedno ga vprašamo, ali ima kakšne zadržke, in vedno reče, da ne, a njegov menedžer potem vedno vse skupaj izpelje tako, da ne pride. Želimo mu priti naproti tako materialno kot z gostoljubnostjo, želimo mu ustreči v vsem, a je vedno enako. Do tedna dni pred začetkom nas pusti čakati, nato pa Blažev nastop zavrne. To se ponavlja, vedno v enakem slogu, z enakimi pojasnili: ali lovi točke ali mu ne ustreza zaradi njegovega turnirskega sporeda.
A zadnji Davisov pokal je razkril še več težav. Kako ste sprejeli zavrnitev dveh veliko manj uveljavljenih igralcev, Mika Urbanije in Toma Kočevarja Dešmana?
Ne poznam sicer razloga za njuno zavrnitev, saj na zvezi vsak odgovarja za svoje področje, kar pomeni, da z njima komunicira kapetan. A očitno tu nekaj ne deluje, kot bi moralo, ne moremo si metati peska v oči. V zadnjem obdobju smo se pospešeno pripravljali na challenger, a septembra oziroma oktobra bomo naredili načrt za naprej, s strokovnim svetom smo že dogovorjeni. Tu bo treba nekaj spremeniti, zdajšnji način gotovo ne deluje, sta pa gotovo kriva slabo delo in odnos s temi igralci v preteklosti. Ni bilo programa, komunikacije, niso imeli občutka pomoči. Še vedno tega intenzivno ne počnemo, a z novim strokovnim svetom oblikujemo to idejo večjega povezovanja, denarnih vložkov, boljše komunikacije itd.
Če odpove še Blaž Kavčič, ki je vedno igral za reprezentanco, se zdi stanje res alarmantno …
Njegov razlog je znan, njemu je res šlo za pokojnino ATP, imel je težave s poškodbami, drsel je po svetovni lestvici. Razlog je bil tehten, nas je pa dotolkel. Zelo smo bili prizadeti, počutili smo se izdane, tega ne skrivamo. Tako Blažu kot njegovemu agentu sem tudi povedal, da se nam zdi maksimalno nekorektno, kako je vse skupaj izvedel.
Kapetan še uživa vaše zaupanje?
Vsekakor, je pa treba iznajti nek nov model, da ne bi več prihajalo do odpovedi. Mislim, da je Trupej eden naših najboljših trenerjev, do zdaj je svoje delo odlično opravljal, a dogajajo se neke spremembe, na katere se je treba odzvati.
Reprezentanca za Davisov pokal je letos dvakrat nastopila močno okrnjena, konec oktobra pa jo čaka odločilen dvoboj za obstanek v I. evro-afriški skupini. Kakšno ekipo pričakujete?
Najmočnejšo. Kavčič je že potrdil, da bo na voljo, Žemlja se je še vedno odzval, zato ne vem, zakaj se tokrat ne bi, Rola pa je nekajkrat že izpostavil, da naj bi nastopil, zaveda se resnosti položaja, seveda pa nas je strah, da se bo ponovila stara zgodba. A če ne bo nastopil, bo lahko že zdaj prečrtal OI v Riu.
