Tina, Dominique in Maria v pričakovanju naslednic

Olimpijske zmage bodo v Južni Koreji branili trije alpski smučarji in dve smučarki, štirje so se upokojili.

Objavljeno
05. februar 2018 00.38
ZOI
Mojca Finc
Mojca Finc
Ogromno se je zgodilo v karieri alpskih smučarjev v zadnjih štirih letih, odkar so se nazadnje merili na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Dobitnica dveh zlatih odličij Tina Maze se je tekmovalno upokojila. Korošica bo do konca meseca dobila naslednici. Lovorike iz Sočija 2014 bodo v Južni Koreji v tem mesecu branili trije olimpijski zmagovalci in dve zmagovalki.

Med olimpijskimi zmagovalkami iz Sočija bosta v Pjongčangu tekmovali dve: Anna Veith in Mikaela Shiffrin. V športni pokoj so odšle Mazejeva, Dominique Gisin in Maria Höfl-Riesch. V moški konkurenci je smuči v kot postavil Mario Matt. V Aziji prav tako ne bo lastnika kombinacijskega zlata Sandra Vilette, ki je nazadoval na tekme nižje ravni. Olimpijske zmage iz Rusije 2014 bodo v Južni Koreji branili Matthias Mayer v smuku, Kjetil Jansrud v superveleslalomu in Ted Ligety v veleslalomu.

Resda OI pogosto postrežejo s presenečenji, a na papirju, sodeč po rezultatih v svetovnem pokalu v tej sezoni, med izbrano družbo najvišje kotirata Shiffrinova in Jansrud.

Še lani bruhala

Vodilna v skupnem seštevku Shiffrinova se je v 23 nastopih 15-krat povzpela na stopničke, desetkrat na najvišjo, zmagala je v štirih različnih disciplinah: slalomu, veleslalomu, smuku in na paralelni tekmi. V zadnjih štirih nastopih so se ji v smučarsko izvedbo prikradle napake, kar trikrat je odstopila. A takšne okoliščine niso zmotile njene osredotočenosti. S tem, ko se je znašla v neljubih položajih, se je soočila z novo izkušnjo, ki je na OI ne more presenetiti.

V Sočiju je z 18 leti postala najmlajša olimpijska zmagovalka v alpskem smučanju. V Koreji bo imela na plečih precej več pritiska kot pred štirimi leti, saj je adutinja v vseh disciplinah, v katerih bo štartala. Pred leti se ji je sanjalo o petih zlatih kolajnah v Pjongčangu, kar zdaj pripisuje primanjkljaju spanca in mladostni vzhičenosti.

»Vedno sem dejala, da so moja pričakovanja večja od bremena, ki mi ga nalagajo drugi. Potem sem začela prebirati o sebi in se vprašala, ali res mislijo, da bom zmagala na prav vseh tekmah? To ni realno. V takih okoliščinah čutim, kot da se moram braniti, zakaj morda ne bom izpolnila vseh pričakovanj. In tu nastane težava,« je razkrila.

V predolimpijski zimi je zaradi teže pričakovanj pred tekmami pogosto bruhala. Nato pa je prišla do spoznanja, da želje drugih niso njena težava.

Starši založili kolajno

Precej manj bremena čuti desetletje starejši od Shiffrinove Norvežan Jansrud. Branilcu olimpijskega zlata v superveleslalomu (v smuku je bil bronast) je pripadla smukaška generalka v Koreji pred dvema letoma. »Če hočeš biti najboljši, moraš znati izvrstno smučati na katerem koli terenu,« je opozoril, da to, da mu olimpijska proga ustreza, ni njegova največja prednost.

Najboljši superveleslalomist v svetovnem pokalu v tej zimi pravi, da je zelo pomembna drža tekmovalca. Ne sme biti preveč sproščen ali kipeti od navdušenja, saj to lahko vpliva na rezultatski izplen. V tej sezoni se je šestkrat povzpel na stopničke v svetovnem pokalu, na zadnjih tekmah pred odhodom v Azijo pa se je soočal z boleznijo.

Končno pa se je zdravstvenih težav otresel Ligety, ki se odpravlja na svoje četrte OI, enako kot Jansrud. Zaradi prevlade v veleslalomu med letoma 2008 in 2014 je dobil vzdevek Gospod Veleslalom. A po poškodbi kolena in kroničnih bolečinah v hrbtu si naziva nikoli več ni povrnil. Nazadnje je v svetovnem pokalu zmagal v sezoni 2015/2016. Z mislimi na olimpijsko zimo se je v prejšnji odločil za operacijo hrbta.

V sezoni vrnitve v konkurenco si je v devetem nastopu prismučal stopničke. Tretje mesto na veleslalomu v Garmischu je prišlo ob najbolj pravem času. »Rad bi se vrnil tja, kjer sem bil,« je dejal prvi Američan v moški konkurenci z dvema zlatima olimpijskima kolajnama. Prvo je osvojil v Torinu 2006 v kombinaciji. Morda bo smučarju za velika tekmovanja v Južni Koreji podzavestno pomagala tudi misel na premierno zmago v svetovnem pokalu, dosegel jo je prav v državi gostiteljici OI leta 2006.

Zanimivo, pred kratkim so doma ugotovili, da ne vedo, kje je njegovo olimpijsko zlato iz Sočija. Starši so ga skrili, kolajna je imela pol leta status izgubljenega predmeta, navsezadnje pa so pri Ligetyjevih premetali hišo in jo našli na očetovem skrivnem mestu.

Ponovila bi Soči

Niti branilec smukaškega zlata iz Sočija Mayer največjega dosežka v karieri ni postavil na vidno mesto. »Kolajna se večinoma potika po predalih. V katerih, najbolje ve moja partnerka Claudia,« je dejal Avstrijec, ki je bil veliko presenečenje zadnjih OI. »Odkar sem osvojil olimpijsko zlato, me povsod naslavljajo kot olimpijskega zmagovalca. Kolajna mi je spremenila življenje,« je izkušnjo razkril 27-letnik, ki se je zadovoljno in optimistično odpravil v Pjongčang. V Azijo je odšel kot zmagovalec štirih tekem v svetovnem pokalu in močnejši po poškodbi, ki jo je utrpel leta 2015; zlomil si je vretenca. V tem obdobju je starejši, izkušenejši in 10 kg težji kot v Sočiju: »Veliko sem delal na telesni pripravljenosti.«

Pravi pekel pa je prehodila njegova rojakinja Anna Veith, ki je pred štirimi leti osvojila dve olimpijski kolajni (poleg zlate v superveleslalomu še srebro v veleslalomu) z dekliškim priimkom Fenninger. Po dveh operacijah kolena in težkih rehabilitacijah se je spraševala, ali je še smiselno vztrajati. »Morala sem se naučiti ene stvari: potrpežljivosti,« je spoznala lastnica dveh velikih kristalnih globusov, ki bo na odprtju iger vihtela avstrijsko zastavo.

Njeni rezultati v sezoni vrnitve v karavano nihajo, a v superveleslalomu v Val d'Iseru se ji je uspelo dokopati do zmage; verjetno najbolj čustvene v karieri. »Zaradi poškodbe so moje sanje še močnejše. Med rehabilitacijo so bile zelo oddaljene, zdaj se nadaljujejo. Ponovno osvojiti zlato bi bilo izjemno!« si je zaželela šampionka pred OI, ki veljajo za tekmovanje, na katerem je vse mogoče.