Laura le dočakala veliki globus

Kontiolahti – Pred zadnjo postajo biatlonske sezone, prihajajočim praznikom na Holmenkollnu nad Oslom, ni več ugank o kristalnih globusih. Francoz Martin Fourcade si je že šestega zagotovil pred dnevi v Koreji, zdaj pa si je na Finskem prvič doslej skupno zmago priborila Nemka Laura Dahlmeier. V slovenskem taboru vnovič ni bilo vrhunskih uvrstitev.

Najvidnejši dosežek med našimi nastopi je uprizorila Teja Gregorin, že desetletje naša vodilna biatlonka, potem ko je po slabem izhodišču iz petkovega šprinta, takrat je bila le 46., vtis krepko izboljšala v zasledovanju z 20. mestom. Lahko pa bi bila še višje, a se ji je tako kot večkrat v tej sezoni zatresla roka, tako da je zgrešila tri tarče. V smučini je potrdila vrhunsko telesno pripravljenost, očitno precej boljšo kot v ponesrečeni prejšnji sezoni. Trener Tomaš Kos ni navdušen nad njenimi napakami na strelišču, pripetile so se ji nato tudi na včerajšnji tekmi mešanih dvojic, vesel pa je, da je ohranila visoko raven v smučini. »Tekla je hitro, zato se lahko veselimo finala v Oslu. Le na strelišču mora pokazati več zbranosti, ko bo to uresničila, bo spet med najboljšimi,« je prepričan trener, ki mu seveda v lepem spominu te nove mučne sezone za slovenski biatlon ostaja Tejino 5. mesto s svetovnega prvenstva v Avstriji.

Ekipna bera slovenske reprezentance pa je bila tudi na Finskem daleč od tistih lepših časov, ko je bilo v ekipi več interne konkurence, štafetne tekme pa so predstavljale vedno znova lepo priložnost za uveljavitev. Na tekmi mešanih štafet je denimo na svetovnem prvenstvu pred petimi leti Slovenija osvojila 5. mesto, včeraj je bila denimo v Kontiolahtiju med 24 ekipami 17. A postav med seboj nikakor ne kaže primerjati. Ob tistem izjemnem uspehu je imelo denimo v svojih vrstah svetovnega prvaka Jakova Faka, tokrat pa je nastopila povrhu tudi brez izkušenih Gregorinove in Klemna Bauerja, ki pa nista blestela na svoji tekmi mešanih dvojic – 18. mesto med 25 je bilo za našo navezo pod pričakovanji. Zmagala je avstrijska naveza Eder-Hauser.

A tako je pravzaprav z občasnimi posameznimi prebliski že od začetka sezone, ki je kot predolimpijska še posebej pod drobnogledom. Pri nekaterih reprezentancah uspešno ohranjajo svoj ugled, nekatere se veselijo novega vzpona, slovenska vrsta je po predzadnji postaji zime 2016/17 v moški konklurenci na 16. mestu, v ženski pa na 18. ...

Zmagovalca zime sta znana že pred prihajajočo prestižno finalno predstavo v norveški prestolnici. Martin Fourcade je vnovič potrdil sloves šampiona, zdaj si v biatlonskih krogih že sledijo razprave, če bo v prihodnje presegel tudi Oleja Einarja Bjørndalna, po lovorikah na velikih tekmovanjih in številu zmag za točke svetovnega pokala doslej vodilnega. Laura Dahlmeier pa je novinka na seznamu skupnih zmagovalk sezone. Resda ima v svoji zbirki že sedem zlatih kolajn s svetovnih prvenstev, a zdaj bo prvič osvojila kristalni globus. »Mar res? Je zdaj to že zanesljivo? Presrečna sem, ta globus je namreč potrditev forme od prve tekme v sezoni,« sprva kar ni mogla verjeti v pogovoru za nemško televizijo, saj si takrat še ni bila na jasnem, da ji zmaga v zasledovanju zadostuje za skupni podvig v sezoni. Nemčija ima tako peto lastnico biatlonskega globusa, pred Dahlmeierjevo so na tem seznamu še Martina Glagow (2003), Kati Wilhelm (2006), Andrea Henkel (2007) in Magdalena Neuner (2008, 2010, 2012).