Tiskane izdaje
Ljubljana – Tečaj evra do dolarja je po nemških volitvah drsi navzdol, padel je za dober poldrugi odstotek. O vzrokih za to in evr(op)ski prihodnosti po nemškem prazniku demokracije smo se pogovarjali s profesorjem ekonomije in poznavalcem politik EU Mojmirom Mrakom.
Po nemških volitvah je evro zdrsnil z dobrih 1,19 na precej pod 1,18 ameriškega dolarja. Kako si to razlagate?
Nemške volitve se kar zadeva evrske zadeve niso končale kot bi si želeli. Angela Merkel je zmagala, vendar precej oslabljena. Za bolj ambiciozno reformo evrskega območja bi bila boljša velika koalicija, zlasti po tem, kar je zagovarjala stranka SPD.
V »jamajški« koaliciji, ki se nakazuje, imajo liberalci iz FDP, izrazito trda stališča glede evrskih stvari. Pa tudi Merklova ima v svoji stranki precej opozicije glede teh vprašanj. Ona pred volitvami ni zavrnila nekaterih pobud francoskega predsednika Macrona, ni jih pa tudi sprejela in je vrata puščala odprta. Ta koalicija, ki nastaja v Nemčiji, je vsaj glede evrske zgodbe manj naklonjena globljemu povezovanju, kar pa ne pomeni, da do sprememb ne bo prišlo, bodo pa počasnejše in mogoče manj globoke.
Samo en primer. Veliko je bilo govora o uvedbi skupnega evrskega ministra. Merklova je to sprejela v času predvolilne kampanje, a o vsebini – bo to minister za gospodarstvo ali za finance – še ni bilo nič govora. Vsebinska razprava o tem bo s to koalicijo na nemški strani verjetno drugačna kot bi bila s koalicijo, v kateri bi bili tudi socialisti. Potem je tu tudi vprašanje finančnega ministra, povsem kadrovskih stvari.
Bo Wolfgang Schäuble še nemški minister za finance?
Ne bi želel špekulirati. To je stvar pogajanj. Kot razumem, pa liberalci iz FDP zelo jasno zahtevajo to ministrsko mesto in če prav razumem, naj bi se na tem mestu videl njihov predsednik [Christian] Lindner.
Bo Nemčija še naprej vztrajala pri zategnjeni denarni politiki?
Pričakujem, da bo prišlo do nekaterih korekcij, bodo pa manjše, kot bi bilo potrebno.
Predsedniku ECB Draghiju poteče mandat čez dve leti, Nemci pa imajo velike apetite za predsedniški fotelj v ECB. Je ta cilj z novo koalicijo manj uresničljiv?
Doslej je reševanje evrske finančne krize teklo po nemškem vzorcu. Pokazalo pa se je, da ta model s tipično fiskalno konsolidacijo ni ustrezen. Ravnalo se je, kot da gre za fiskalno krizo, čeprav ni bilo tako. Šlo je za plačilnobilančno krizo in Nemčija, največja evrska država z 8-odstotnim presežkom v plačilni bilanci, bo težko argumentirala, da niso potrebna prilagajanja tudi pri njih. T
udi predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann (ki se omenja med kandidati za Draghijevega naslednika op. p.,) je med predavanjem v Ljubljani nakazal to potrebo. V zdajšnji situaciji se mi ne zdi zelo verjetno, da bi Nemci dobili prihodnjega predsednika ECB. Če pa bi prišli do političnega dogovora o tesnejšem evroobmočju bi bil tak razplet bolj realen. Ne pravim, da do tega ne more priti, a če se bo to zgodilo, se bomo ob prihodnji krizi srečali z resnim konfliktom in še se čem drugim. To bi pokazalo, da se iz te krize nismo nič naučili.
Kaj za nas pomeni dejstvo, da naša najpomembnejša gospodarska partnerica dobiva šibko koalicijo?
Zaradi političnih sprememb v Nemčiji ne pričakujem bistvenih vplivov na naše odnose. Slovensko–nemške odnose vidim bolj v kontekstu tega, kar se bo dogajalo z Unijo in evroskupino.
Kaj nova nemška koalicija pomeni za scenarije evropske prihodnosti?
Juncker je dal na mizo razne možnosti, svoj zadnji septembrski govor pa je spretno izkoristil za podajo svoje vizije, ki se logično zdi kot neki šesti scenarij. Tudi s to koalicijo se bo evroobmočje tesneje povezovalo, čeprav ne tako, kot če bi bili v njej socialdemokrati. Scenarij, da delamo manj skupaj, pa tisto bolj poglobljeno, kar ostaja. Bo pa prišlo do novih iniciativ povezanih z migranti, davki, pa tudi ločnica med evrskimi in neevrskimi državami se bo poglabljala. In logično je, da se bo večala nervoza med neevrskimi državami, tudi višegrajska četverica ne deluje več tako enotno.
Vas je presenetil vzpon skrajne desnice v razmerah, ko gre Nemčiji relativno dobro?
Merklovi je velik del volilnega telesa zameril ravnanje z migranti leta 2015. Če Nemčija ne bi imela tako dobrih gospodarskih rezultatov, bi bil ta problem za kanclerko bistveno večji. Tudi politična razprava v Nemčiji bo precej drugačna kot je bila v veliki koaliciji, ko so šle stvari skozi parlament relativno gladko. Nemško model konsenzualne politike bo na preizkušnji, Alternativa za Nemčijo bo delala na provokacijah in škandalih. Je pa Nemčija tako stabilna demokracija, da bo to nekako uredila.
