Temeljni dohodek v višini 560 evrov

Dežela dedka Mraza je le ena v nizu tistih, ki so se odločile eksperimentirati z (univerzalnim) temeljnim dohodkom. Parlament je o predlogu razpravljal prejšnji petek. Dva tisoč brezposelnih bo na Finskem od januarja 2017 dve leti sodelovalo v prvem eksperimentu, v katerem bodo vsak mesec dobivali temeljni dohodek (TD) v višini 560 evrov. Ta bo nadomestil dosedanje finančne ugodnosti oziroma podporo za brezposelnost, ki je enaka zagotovljeni minimalni socialni podpori. V pilotni študiji naj bi zmanjšali revščino, družbeno izključenost in papirno birokracijo ter sočasno povišali stopnjo zaposlovanja, so zapisali v sporočilu za javnost pri finskem ministrstvu za socialne zadeve in zdravje. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali bo »podaritev denarja« za osnovno življenje, brez obveznosti, res motivirala ljudi, da poiščejo zaposlitev.

V zadnjih letih je Finska raziskovala možnosti, kako reformirati javno politiko, saj so se začeli zavedati, da je sistem socialnega skrbstva poln pasti – brezposelni s socialno podporo težko preživijo, z dodatnim zaslužkom pa niso več upravičeni do nje. Iz kabineta predsednika vlade Juha Sipilä so sporočili, da bodo med letoma 2017 in 2018 testno uvedli sistem temeljnega dohodka (TD), ki ga bo izvajal finski zavod za socialno zavarovanje (Kela). »Zavedajo se, da bi lahko bil TD instrument večje zaposljivosti,« je za Svet kapitala pojasnil Jurgen De Wispelaere, gostujoči raziskovalec na finski univerzi Tampere, sicer politolog, ki je tudi v finski raziskovalni ekipi.

»Eksperiment zaupanja«

Vzorec 2000 brezposelnih bo Kela, ki bo tudi izplačevala neobdavčeni TD, izbrala naključno, udeležba za izbranega pa bo obvezna, pravijo na ministrstvu za socialne zadeve in zdravje. »Izbrani bodo brezpogojno dobili 560 evrov – ne bodo hodili na sestanke s svetovalcem in se ukvarjali s papirno birokracijo. Denar bodo obdržali tudi, če bodo našli dodatno zaposlitev,« razlaga De Wispelaere, saj »nihče na Finskem ne pričakuje, da bodo ljudje živeli s 560 evri«. S tem testirajo, koliko več ljudi iz testne skupine, v primerjavi s kontrolno, ki ne bo dobivala TD, se bo aktivno vključilo na trg delovne sile. Osnovni cilj poskusa je povečanje zaposljivosti, napredek pa bodo izmerili z dvema študijama, ki naj bi dali odgovor, ali TD res deluje kot spodbudni mehanizem za zaposlovanje. S tem želijo nekako priznati, da ljudje po eni strani potrebujejo podporo, po drugi pa mora biti ta spodbudna, da bi se ljudje vrnili na trg delovne sile, razlaga sogovornik. »To je pravzaprav eksperiment zaupanja, čeprav ga na Finskem ne imenujejo tako, ga pa na Nizozemskem, kjer tudi testno uvajajo univerzalni temeljni dohodek (UTD),« pojasnjuje De Wispelaere. V poskusu ne bodo smeli sodelovati študentje (ti dobivajo državno štipendijo, katere namen je končati študij v predpisanem roku) in upokojenci.

»Študije kažejo, da si lahko vsaka država privošči neko stopnjo TD,« opozarja De Wispelaere in razmišlja, da je TD nekakšna oprostitev davka. Na Finskem sicer eksperiment označujejo kot reformo socialnega sistema, in ne kot kazalnik popolnega premika paradigme. Je nekakšen dodatni element finskega socialnega sistema, medtem ko so ga drugje videli kot rešitev za naraščajočo neenakost, ki je posledica vse večje robotizacije in avtomatizacije delovnih procesov. Projekt je zanimiv predvsem z vidika osredotočanja na delo, in ne na blaginjo. Projekcije kažejo, da naj bi TD spodbudil sprejem začasnih del in delo s krajšim delovnim časom.

Prvi zanesljivi rezultati eksperimenta bodo najbrž znani po enem letu, končno poročilo pa pol leta po končanem eksperimentu, predvideva De Wispelaere.

Več na spletni strani Svet kapitala.