Trump je zgolj prodajalec, veliko napovedi ne bo uresničil

Ameriška ekonomistka Stephanie Kelton o posledicah ameriških volitev tudi v intervjuju za Delo.

Objavljeno
18. november 2016 21.17
Miha Jenko
Miha Jenko

Portorož – Celo Trump ne more spraviti ZDA v bankrot, pričakovati pa je zamenjavo na čelu ameriške centralne banke, je na portoroški poslovni konferenci povedala Stephanie Kelton, ameriška ekonomistka, svetovalka demokratskega predsedniškega kandidata Bernieja Sandersa.

Keltonova je prepričana, da je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump zgolj »prodajalec«, ki sicer večine stvari, ki jih je »prodajal« v svoji predvolilni kampanji, ne bo uresničil, bolj verjetno pa bo poskrbel za svoj gospodarski načrt, ki med drugim vključuje znižanje korporativnih davkov za 15 do 20 odstotkov in infrastrukturne naložbe v višini kar 1000 milijard evrov.

Glede ukrepov, ki jih je pričakovati od nove zvezne administracije, meni, da bi bilo najslabše, če bi se predsednik odločil za takojšnjo deportacijo več milijonov po njegovem nezakonitih priseljencev, realistični najslabši scenarij pa bi se zgodil, če bi se Trump odločil, da ne bo sprejemal odločitev. Ne izključuje pa tudi, da bo podpredsednik Mike Pence tisti, ki mu bo Trump prepustil vsakodnevno operativno vodenje ameriške administracije.

Dvig obrestnih mer neizogiben

Na vprašanje Dela, kako komentira visoko povolilno rast tečaja dolarja, ki je še posebej včeraj šinil v rekordne višave, Keltonova odgovarja, da so trgi »začeli oblikovati pričakovanja o nekakšnem Trumpovem uspehu na ekonomski fronti, da bo gospodarstvo raslo hitreje od prejšnjih pričakovanj, zato se je tečaj začel vzpenjati.«

Stephanie Kelton. Foto: ModernMoneyNetwork/Wikimedia commons

S tem pa je tudi decembrski dvig obrestnih mer s strani Federal Reserve, še toliko bolj verjeten, je praktično »gotova stvar«, meni ekonomistka, ki je sicer kritična do napovedane Trumpove ekonomske politike, »trumponomike«, saj bi, če bi temeljila na znižanju davkov in povečanem trošenju za omenjene infrastrukturne in druge naložbe, zagotovo precej povečala proračunski primanjkljaj.

Konkretne analize že kažejo, da bi se, ob proračunskih primanjkljajih v višini 5,5 odstotka BDP, ameriški javni dolg do leta 2020 povečal za 25 odstotnih točk. Po drugi strani pa bi od napovedanih Trumpovih od davčnih rezov imeli – v običajni republikanski maniri – največje koristi najbogatejši: za najbogatejši 0,01 odstotek prebivalstva bi se davki znižali za 14 odstotkov, za najrevnejšo petino prebivalstva pa le za pičlih 0,8 odstotka, je izpostavila Keltonova.


Zmagovalci volitev

In kdo so glede na povolilna dogajanja resnični in največji zmagovalci ameriških volitev? So to njegovi volivci, v precejšnji meri marginalizirani, ali pa Wall Street in korporacije?

»Dokler nismo videli kdo bodo člani administracije, s katerimi svetovalci se bo predsednik obkrožil, tega ni bilo mogoče reči, zdaj pa dobivamo boljšo sliko, kako bo to izgledalo. Trump je v predvolilni kampanji dejal, prav tako kot Bernie Sanders, da je treba Wall Street prevetriti in razbiti velike banke, da sistem ne deluje, da mali ljudje nimajo nobenih možnosti proti interesom kapitala – in da je on tisti, ki bo vse to popravil in 'osušil washingtonsko močvirje'. A če zdaj pogledate seznam ljudi, h katerim se obrača, da bi zavzeli ključne položaje, vidite, da so tudi sami del establišmenta, bankirji z Wall Streeta. Nekateri se zato zdaj že šalijo, da to pač na koncu ostane na dnu, ko osušiš močvirje,« je med drugim povedala Keltonova v intervju za Delo, ki ga bomo prihodnji teden objavili v Sobotni prilogi.