Tiskane izdaje
Ko je avgusta le dva dni pred dnevom neodvisnosti države ukrajinski predsednik Petro Porošenko obiskal Severnodoneck, okoli stotisočglavo vršilko dolžnosti prestolnice tistega dela Luganske regije, ki je pod nadzorom kijevskih oblasti, je med drugim povedal, da bo na letnem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov predlagal, naj v Donbas pridejo mirovne sile ZN. »To zamisel bom predstavil prihodnji mesec v New Yorku. Vem, da je agresorska država stalna članica varnostnega sveta in ima na žalost pravico do veta, a to ne pomeni, da si ne bi smeli prizadevati za to rešitev,« je bil odločen Porošenko.
Isti dan je o modrih čeladah na uporniškem jugovzhodu Ukrajine po telefonu razlagal tudi drugim voditeljem »normandijske četverice«, a menda njegova zamisel ni navdušila ne nemške kanclerke Angele Merkel ne predsednikov Francije in Rusije, Emmanuela Macrona in Vladimirja Putina.
Putin preseneča
Zato je Putinova »podpora« tej zamisli, ki jo je pred dnevi izrekel na Kitajskem, sprva izzvala presenečenje tudi v Rusiji, kjer je bila uradna politika ves čas skeptična do stališč, da je razmestitev mirovnih enot ZN v Ukrajini nujen pogoj za rešitev tamkajšnje krize, zamisli, ki jo je, kakor so danes ugotovili ruski mediji, iz Kijeva slišati vsaj od februarja 2015, letos aprila pa je Porošenko zaprosil celo Washington, naj jo podpre. Tako je ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja še minulo soboto za agencijo Tass ugotovil, da so ti Porošenkovi pozivi namenjeni »notranji uporabi« na ukrajinskem političnem prizorišču, hkrati pa da si želijo ukrajinske oblasti preusmeriti javno pozornost na »nov format« reševanja krize, da bi se lahko še naprej izogibale izpolnjevanju zavez iz minških sporazumov.
Po njegovih manj kot teden dni starih besedah »imamo na današnji dan le dva formata, ki obravnavata ukrajinsko krizo: 'normandijski format' in kontaktno skupino«, v katero so vključeni predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), Ukrajine, Rusije ter samooklicanih uporniških entitet: Doneške ljudske republike in Luganske ljudske republike.
Ko je Putin nepričakovano podprl razmestitev modrih čelad v Ukrajini, so se čez noč spremenila tudi stališča Vasilija Nebenzje, ki je v torek ruskim novinarjem razlagal, da je njegova država resolucijo, ki vsebuje predsednikove zamisli, pravkar vložila v obravnavo v varnostnem svetu ZN. »Pričakujemo tehtno razpravo o iniciativi, ki bo po našem pripomogla k vzpostavitvi miru v tem delu Ukrajine,« je povedal visoki ruski predstavnik pri ZN. Prvi odziv je takoj prišel iz Nemčije, udeleženke v doslej že obstoječem, normandijskem formatu za reševanje ukrajinske krize. »Rusija je spremenila svojo politiko do Ukrajine,« je izjavil nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ko je poslancem bundestaga v torek razlagal, da je Putin pravkar sprožil pobudo o modrih čeladah, pri kateri sta po njegovih besedah s kanclerko Angelo Merkel vztrajala že mesece. »Če bo zamisel z modrimi čeladami uspešna, je lahko to prvi korak k odpravi sankcij proti Rusiji,« je dodal Gabriel.
Ruska iniciativa kot manever
Če so bili prej, ko je Ukrajina še sama zahtevala prihod mirovnikov ZN, skeptični v Moskvi, je bilo zdaj, ko je to zamisel podprl sam Putin, podobne odzive slišati iz Ukrajine. Uporniški voditelji so pozdravili poziv ruskega voditelja, za uradni Kijev pa je to »zgolj še en poskus Rusije, da bi svojo agresijo predstavila kot ukrajinski notranji konflikt ter zlorabila samo idejo in cilje mirovnih operacij«, kakor so zapisali v sporočilu ukrajinskega zunanjega ministrstva. V Kijevu so prepričani, da je sveža ruska iniciativa v varnostnem svetu zgolj manever, s katerim hoče Putin prehiteti Porošenka, ki bo v palači ZN nastopil šele konec septembra, zato je iz ukrajinske prestolnice slišati napovedi, da bodo za varnostni svet tudi sami pripravili svojo inačico resolucije.
Po mnenju poslanca vladajoče stranke Blok Petra Porošenka Aleksandra Černjenka nameni Moskve, ki da noče rešitve problema, niso iskreni. »Cilj Kremlja je, da bi pravno zafiksiral črto sedanje razmejitve sil in tako odsekal del ukrajinskega ozemlja. Temu bo Kijev seveda nasprotoval,« je Černjenko povedal za ruski časnik Kommersant. Njegova poslanska kolegica Irina Gerašenko, ki je tudi ukrajinska predstavnica v kontaktni skupini, pa je izjavila, da bi »se moral mandat mednarodnih mirovnih sil končati na ukrajinsko-ruski meji«.
Hudič se skriva v podrobnostih Putinovega predloga, pravijo v Kijevu, kjer bi radi, da pridejo modre čelade v uporniški Donbas, ruski predsednik pa je kot enega od štirih pogojev za njihov prihod navedel prav to, da bodo morale biti razmeščene na razmejitveni črti med sprtima stranema, ne pa na uporniškem območju. Ostali pogoji, ki jih je na Kitajskem navedel Putin, so: osnovna naloga modrih čelad mora biti skrb za varnost pripadnikov opazovalne misije Ovse, razmestiti pa jih bo mogoče šele, ko bosta sprti strani res ločeni, težko orožje umaknjeno, Kijev pa bo končno vzpostavil neposredni stik s predstavniki uporniških območij.
