Bruselj bo Balkan novačil tudi iz Trsta

Bruselj – Boljše regionalno povezovanje, sprava in precej odločnejši reformni procesi veljajo za temeljne cilje berlinskega procesa za Zahodni Balkan. Ko bodo doseženi, bo obljubljena evropska perspektiva v obliki članstva v EU le dobila konkretnejše obrise.

Berlinski proces se je začel leta 2014 v nemškem glavnem mestu. Po konferencah na Dunaju in v Parizu bo danes konferenca v Trstu. Poleg voditeljev iz širše regije bodo navzoči tudi italijanski premier Paolo Gentiloni, francoski predsednik Emmanuel Macron in kanclerka Angela Merkel. V bruseljski centrali – v Trst bo prišlo več komisarjev na čelu z zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini – zaznavajo napredek pri uresničevanju ciljev. Vseh šest držav Zahodnega Balkana ima, denimo, stabilizacijsko-asociacijske sporazume z EU, tudi Kosovo.

Na poti

Albanija, BiH, Črna gora, Kosovo, Makedonija in Srbija so na poti v EU. Makedonija je že več let v zastoju in nova vlada Zorana Zaeva želi Grčijo spodbuditi h konstruktivnejšemu ravnanju. »Skopje pošilja prave signale sosedam in regiji,« je ocenila visoka uradnica EU. Pristopna pogajanja s Črno goro hitro napredujejo, saj je odprtih že 28 od skupaj 35 poglavij. Tudi Srbija napreduje, z desetimi odprtimi poglavji. Ne glede na vse težave tako v balkanski regiji kot v EU so vrata za vstop novih držav še vedno odprta.

Priprta ali zaprta vrata

V najpomembnejših glavnih mestih Unije ugotavljajo, da bi politiki v regiji morali bolje izkoriščati priložnosti. Prevladuje prepričanje, tudi v Nemčiji, da se procesi na Balkanu izvajajo počasi, ker tamkajšnji voditelji odlašajo z uresničitvijo neprijetnih reform. Od solunskega vrha EU leta 2003 imajo vse balkanske države jasno perspektivo članstva, ki še vedno velja in je bila večkrat potrjena. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob izvolitvi leta 2014 osupnil z napovedjo, da do konca njegovega petletnega mandata ne bo nobene širitve. To je sicer dejstvo, saj nobena od kandidatk ni v položaju za vstop.

A njegov nastop je bil razumljen kot politično sporočilo, da se vrata zapirajo. Tako z begunsko krizo kot z okrepljenim ruskim poskusom vstopanja v regijo se je Unija spet spomnila na svoje napol pozabljeno dvorišče. Evropska komisija v članicah opaža zavedanje, da je treba nenehno potrjevati evropsko perspektivo Balkana. V državah v regiji želijo slišati vsaj približno napoved, kdaj bodo vstopili. A v Bruslju odgovarjajo, da sploh ni vprašanje, ali bodo nekega dne postale članice. Najpomembnejše vprašanje po njihovem mnenju je, kdaj bodo kandidatke pripravljene na članstvo. Za to morajo izpolniti gospodarske pogoje in zmanjšati razvojni zaostanek za EU.

Gospodarski interes

Tudi v Trstu bo z vidika Unije glavna tema boljše gospodarsko povezovanje v regiji, ki naj bi dežele zbližalo še politično. S tem mislijo na čezmejne infrastrukturne projekte in siceršnje boljše povezovanje. V Bruslju opozarjajo na priložnosti digitalne industrije, transporta, energetike. Države Zahodnega Balkana imajo premajhne trge, da bi pritegnile investicije. Bruseljska želja je, da bi čim prej zaživelo regionalno gospodarsko območje z enotnejšo zakonodajo in pravili. »Trg z dvajsetimi milijoni ljudi je bolj zanimiv kot ločeni trgi,« opozarjajo v Bruslju.

To regionalno območje naj bi bilo nekakšna nadgradnja veljavnega prostotrgovinskega sporazuma Cefta in ena najpomembnejših mejnikov v pripravah na članstvo, ne pa alternativa pristopu, je pred kratkim v Beogradu pojasnjeval evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn. Eden od ciljev je čim globlje »fizično« povezovanje Balkana s preostalim delom Evrope. Unija je zagotovila 1,3 milijarde evrov, s katerimi želi s finančnim vzvodom spodbuditi desetkrat večje naložbe javnega in zasebnega sektorja na področju energije, okolja in transporta.