Tiskane izdaje
Ljubljana − Uspeh tretjega programa pomoči Grčiji bo odvisen od sposobnosti države, da se sama lahko financira na kapitalskih trgih. Ali bo Grčija skoraj osem let od izbruha dolžniške krize dejansko pripravljena na ta podvig?
Grška vlada in mednarodni posojilodajalci so konec prejšnjega tedna stopili še korak bliže ponovni vzpostavitvi finančne neodvisnosti do vratu zadolžene države. V zameno za odobritev nove tranše iz tretjega programa pomoči v višini pet milijard evrov so se Atene zavezale k uresničitvi dolgega seznama reform in ukrepov, cilj katerih je odpraviti fiskalna in strukturna neravnovesja in s tem ustvariti pogoje za stabilnejšo gospodarsko rast.
Vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa upa, da bodo reforme, dobri gospodarski obeti in izboljšan fiskalni položaj prihodnje leto državo privedli do točke, na kateri ne bo več potrebovala pomoči v obliki izrednih posojil evropskega mehanizma za stabilnost, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, od katerih je odvisna zadnjih sedem let, ampak bo denar za financiranje svojih potreb lahko dobila z zadolževanjem na mednarodnih kapitalskih trgih. Čeprav je pot do tam še dolga, preliminarni dogovor s posojilodajalci zelo povečuje verjetnost pozitivnega razpleta. Hkrati se postavlja vprašanje, kaj bo sledilo.
Z reformami in rastjo
Uresničitev reform in uspešno končana revizija tretjega programa pomoči je pogoj posojilodajalcev, da se z vlado začnejo pogovarjati o prestrukturiranju oziroma odpisu dela grškega javnega dolga, ki se je od izbruha krize s tremi paketi pomoči, vrednimi okoli 319 milijard evrov, povečal na vrtoglavih 180 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Demonstracije proti predlagani reformi delovne zakonodaje, ki bo zaostrila pogoje za stavkanje. Foto: AFP/ARIS MESSINIS
Ukrepi z omejenim učinkom?
Leta recesije in vsiljenih varčevalnih ukrepov so na Grčiji pustila trajne posledice, ki jih bo nemogoče odpraviti samo s strukturnimi reformami, gospodarsko rastjo in vodenjem proračunskih presežkov, poudarjajo strokovnjaki. »Če bodo posojilodajalci vztrajali pri zahtevi, da Grčija v prihodnjih štirih letih beleži proračunski presežek v višini 3,5 odstotka BDP, bo to imelo negativne posledice na rast prihodkov in domačo potrošnjo,« je v odgovorih na vprašanja Dela pojasnila Vicky Pryce, priznana britanska ekonomistka in glavna ekonomska svetovalka v londonski svetovalni družbi CEBR. »Težko si je predstavljati, da bo Grčija rasla zgolj na podlagi turizma in nekaj neposrednih tujih investicij, doseženih s privatizacijo.«
Večina ekonomistov poudarja, da je odpis oziroma obsežno prestrukturiranje dolgov edini način, kako se v prihodnosti izogniti potrebi po vzpostavitvi novega, četrtega programa pomoči, ki si ga ne želijo ne v Atenah ne v Bruslju.
Zadnji mandat za Sirizo
Siriza v javnomnenjskih raziskavah zelo zaostaja za največjo opozicijsko stranko Nova demokracija. Vzrok za to so predvsem neizpolnjene obljube, s katerimi je radikalna levičarska stranka zmagala na zadnjih dveh volitvah januarja in septembra leta 2015. Siriza in njen voditelj, nekdanji ljubljenec evropske levice Aleksis Cipras sta od takrat obrnila ploščo in storila vse, da bi uresničila zahteve posojilodajalcev. »Vlada se je začela zavedati, da mora nekaj spremeniti, če si želi povečati priljubljenost,« je pojasnil Zsolt Darvas, strokovnjak za makroekonomska vprašanja v bruseljskem možganskem trustu Bruegel. »Uspešno zaključen izstop iz programa pomoči je njihova najboljša možnost.« S tem se je strinjala tudi Vicky Pryce: »Popuščanje je bilo neizogibno. Cipras je vedel, da Grčija nima drugih možnosti.«
Kaj bo odločalo na voliščih
Siriza je v procesu izpolnjevanja zahtev posojilodajalcev zapravila velik del svojega političnega kapitala. Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je v nedavnem intervjuju udaril po vladi in svojem nekdanjem političnem zavezniku Ciprasu, rekoč, da »se ta trenutno ne ukvarja s politiko, ampak izpolnjuje ukaze, ki jih po pošti prejema iz Bruslja«. Varufakis, ki se je po letu 2015 profiliral predvsem kot veliki kritik načina delovanja EU, je pred dnevi naznanil, da bo s svojim gibanjem DieM25 kandidiral tudi na grških parlamentarnih volitvah. Vsekakor bo zanimivo spremljati, s kakšnimi predlogi bo stopil pred volilno telo in kakšen bo odziv nanje.
Politika do zdaj ni bila uspešna pri iskanju odgovorov na izjemne preizkušnje, pred katere je bila po izbruhu krize postavljena grška družba. Zmanjševanje gospodarske aktivnosti je spremljalo dramatično povečanje brezposelnosti in revščine, varčevalni ukrepi in reforme so razmere v nekaterih primerih še poslabšali. Kljub nižanju stopnje brezposelnosti v zadnjih letih ta še vedno znaša več kot 20 odstotkov na ravni celotne populacije oziroma 40 odstotkov pri mladih. Življenjski standard se prav tako ne izboljšuje. Po podatkih neprofitne organizacije Dianeosis je lani tik nad pragom revščine živelo 35 odstotkov prebivalstva. Pred izbruhom krize je bilo v takšnem položaju 28 odstotkov ljudi.
Aleksis Cipras in Jeroen Dijsselbloem. Foto: AFP/ LOUISA GOULIAMAKI
Reševanje reševalnega programa?
Predstavniki evropskega računskega sodišča so v nedavnem poročilu priznali, da so programi pomoči za Grčijo, sprejeti v letih 2010, 2012 in 2015, svoje cilje dosegli le v omejenem obsegu. Čeprav so programi spodbudili reforme in preprečili bankrot države, še vedno ni jasno, ali se bo lahko ta od prihodnjega leta dalje spet v celoti sama financirala z zadolževanjem na kapitalskih trgih, so zapisali v izjavi.
Morebitni zapleti oziroma ugotovitev, da se država še vedno ni sposobna sama zadolževati, bi verjetno spet porodili dvome o tem, ali je bilo reševanje Grčije vredno svojega denarja. Uspešen izstop Grčije iz tretjega programa pomoči bo v tem pogledu nedvomno pomembna preizkušnja za EU. »Novi šef evroskupine Mário Centeno bi rad videl gladko tranzicijo,« je pojasnila Vicky Pryce, medtem ko bo uspešen zaključek tretjega programa pomoči verjetno glavna zapuščina njegovega predhodnika Jeroena Dijsselbloema.
Pogovori o prestrukturiranju grškega dolga bi se morali po prvotnih načrtih začeti že letos, a so jih posojilodajalci spomladi premaknili v prihodnje leto. Dijsselbloem je bil eden od tistih, ki so se javno zavzeli za zmanjšanje grškega dolga, a šele po uspešnem zaključku tretjega paketa pomoči. Centeno se bo že kmalu znašel pod pritiskom, da uresniči predhodnikovo obljubo, s tem pa tudi zagotovi, da trud preteklih let ne bo zaman. Največje pomisleke o tem bodo imele države, ki so grškemu dolgu najbolj izpostavljene. Med njimi je tudi Slovenija.
Izpostavljenost Slovenije
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da je Slovenija do Grčije neposredno izpostavljena z bilateralnim posojilom v višini 263,7 milijona evrov, posredno pa prek posojil začasnega mehanizma za stabilnost evra in evropskega mehanizma za stabilnost. Posojilo Grčiji bo dokončno odplačano leta 2041, višina obresti, ki jih je Grčija naši državi izplačala v sedmih letih, znaša malo več kot 21 milijonov evrov.
