Tiskane izdaje
Bruselj - Ko so na dnevnem redu odločitve o Grčiji, se ponavadi mešajo optimizem, zadržane ocene napredka in različna, neredko nasprotujoča si stališča vpletenih akterjev.
Jutri popoldne, na dan Evrope, se bodo finančni ministri skupine z evrom spet zbrali na izrednem zasedanju v bruseljski palači Justus Lipsius in pregledali napredek v izvajanju reformno-varčevalnih ukrepov v okviru tretjega rešilnega svežnja, ki je bil lani poleti sprejet v dramatičnih okoliščinah.
Grčija potrebuje pozitivno oceno narejenega, da se lahko sprosti nov obrok posojil v višini pet milijard evrov. Atene potrebujejo posojila, da bi lahko odplačale okoli tri milijarde evrov obveznosti do ECB in IMF, ki zapadejo poleti.
Prvi pregled in ocena sta bila predvidena že za jesen, toda tako notranjepolitični zapleti v Grčiji in zavlačevanje levičarsko-desničarske vlade Aleksisa Ciprasa kot zapletenost reform in varčevalnih rezov so povzročali zamude. V grškem parlamentu so se tik pred zdajci odločili za sprejetje zmanjšanja splošne olajšave pri dohodnini in pokojninske reforme, da bi izpolnili cilje. »Cilji so v bistvu doseženi,« je za nemško medijsko skupino Funke izjavil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Finančni ministri bodo predvidoma začeli razpravo o ukrepih, s katerimi bi grške dolgove, ki bodo po oceni Bruslja letos dosegli 182,8 odstotka BDP, spravili na dolgoročno vzdržno raven. Drugače kot nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je prepričan, da za reševanje vseh vprašanj zadošča grško izvajanje programa, v Franciji zagovarjajo dolžniške odpustke. Tudi direktorica IMF Christine Lagarde pričakuje od finančnih ministrov razpravo o zniževanju grškega dolga in bolj realistične varčevalne cilje.
Bruseljski maratonci v novem krogu
Uresničevanje varčevalno-reformnega svežnja, sprejetje izrednih ukrepov »na zalogo« in dolžniške olajšave so področja, o katerih se v novem delu grške drame lomijo kopja. Njihovo uravnoteženje je pogoj za preprečitev še ene zaostritve grške krize.
Glede načrtovanih varčevalnih ukrepov je najmanj težav. Z njimi naj bi zbrali 5,4 milijarde evrov ali 3 odstotke BDP. Grčija bi na področju pokojnin združila sklade in zvišala prispevke. Pri dohodnini bi znižali mejo za splošno olajšavo, ki je okoli razmeroma visokih 9545 evrov. Tako bi skrčili krog ljudi, ki ne plačuje dohodnine. Pričakovana sta varčevanje v javnem sektorju in višji DDV. Ti ukrepi sicer jezijo Grke, ki spet veliko protestirajo, a za vlado Aleksisa Ciprasa so neizogibni.
Da bi bile upnice zadovoljne z uresničevanjem izpolnjevanja rešilnega programa in sprostile novo pomoč, so na mizi še drugi ukrepi. Pri slabih posojilih za stanovanja višje vrednosti - meja bi bila menda pri 140.000 evrih - naj ne bi bilo več omejitev za njihovo prodajo na dražbi. Poleg tega ustanavljajo privatizacijski sklad, s katerim bi Grčija s privatizacijo zbrala kar 50 milijard evrov. Težave nastanejo pri izračunavanju učinka ukrepov in izpolnjevanju cilja programa: primarnega proračunskega presežka (v njem so upoštevani stroški dolga) v višini 3,5 odstotka BDP.
IMF se ne strinja z evropsko komisijo, ki gleda Grčijo skozi rožnata očala in je prepričana, da ukrepi zadoščajo. Po analizi washingtonske institucije bo Grčija z njimi dosegla le presežek v višini 1,5 odstotka BDP. Finančni ministri skupine z evrom so sklenili, da bi Grčija ob načrtovanih ukrepih morala sprejeti še sveženj izrednih ukrepov, ki bi bili uveljavljeni zgolj, če Grčija ne bi dosegala ciljev iz programa. Z njimi - vredni bi bili 3,6 milijarde evrov ali 2 odstotka BDP - bi pokrili razliko med ocenami IMF in evropske komisije.
Ti izredni ukrepi so eno najbolj žgočih vprašanj zadnjih tednov in v razpravah ni bilo pravega napredka. Direktorica IMF Christine Lagarde je v pismu finančnim ministrom, ki ga je objavil FT, ocenila, da bo cilj težko doseči z zviševanjem že tako visokih davkov. Po njenem bi se morala Grčija resno lotiti reform v javnem sektorju, zlasti pokojnin in obdavčitev. To, kar je predlagala Grčija, splošne reze, po njenem ni verodostojno in zaželeno, poleg tega takšni mehanizmi ponavadi niso delovali.
Zavračanje nominalnega odpisa dolga
Grški finančni minister Evklid Cakalotos je prepričan, da so Atene izpolnile vse zaveze. Eden od njegovih argumentov je, da je sprejetje ukrepov na zalogo v nasprotju z ustavo. »Vsak sveženj, ki bo presegel 5,4 milijarde evrov, bodo Grki in gospodarski predstavniki v Grčiji in na tujem videli kot socialno in ekonomsko kontraproduktiven,« je zapisal v pismu evrskim kolegom. Opozoril je tudi na vlogo Grčije med begunsko krizo. »Nihče ne bi smel misliti, da bi še ena grška kriza, ki bi utegnila voditi k še eni propadli državi v regiji, komurkoli koristila.«
Po mnenju Christine Lagarde vztrajanje pri visokem, neuresničljivem proračunskem presežku, ki bi služil zniževanju dolga, ni smotrno. Bolje da bi ga bilo znižati na dosegljivih 1,5 odstotka BDP in začeti uvajati dolžniške olajšave. Grčiji je bila leta 2012 in lani obljubljena razprava o zmanjšanju dolžniškega bremena, če bo uresničevala zaveze.
Članice z evrom zavračajo nominalni odpis dolga, ker da je v nasprotju s pravom EU in nacionalno zakonodajo. Izvedljivo je nadaljnje podaljševanje rokov zapadlosti posojil in obdobja, v katerem ne bi odplačevali obresti.
