Tiskane izdaje
Medtem ko se britanska politika pripravlja na začetek izstopnega procesa iz EU, se na Severnem Irskem sprašujejo, ali bodo danajšnje predčasne volitve v regionalni parlament prinesle konec več mesecev trajajoče politične krize.
Volitve, že druge v manj kot letu dni, potekajo v zaostrenem političnem ozračju. Politična kriza je dosegla vrhunec v začetku januarja, ko je zaradi škandala, v katerem se je znašla vodja največje unionistične stranke, padla severnoirska vlada. V njej, kot to določa velikonočni sporazum iz leta 1998, sodelujejo unionistične in republikanske stranke. Tradicionalna razhajanja med enimi in drugimi so bila v zadnjih letih obvladljiva in so vnesla nekaj več predvidljivosti v tamkajšnjo politiko. Te predvidljivosti je po novem vse manj, odnose zaostruje tudi brexit.
Sporna shema
Po lanskih volitvah sta ministrska mesta v vladi prevzeli Demokratična unionistična stranka (DUP) in irska republikanska stranka Sinn Féin, ki sta skupaj osvojili več kot polovico vseh glasov. Le nekaj mesecev po začetku novega mandata se je vlada nenadoma začela sesuvati. Ne zaradi brexita ali tradicionalnih nesoglasij med unionisti in republikanci, temveč zaradi na videz obskurne sheme za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, za katero se je izkazalo, da omogoča množične zlorabe in nenadzorovano odtekanje javnega denarja.
Decembra je vodstvo Sinn Féin prvo ministrico in vodjo DUP Arlene Foster pozvalo k odstopu, a je ta to možnost zavrnila, kljub temu da je shema nastala njenim nadzorom, še v času ko je vodila severnoirsko ministrstvo za podjetja, trgovino in investicije. Na koncu je z mesta njenega namestnika odstopil znani obraz irskega republikanskega gibanja Martin McGuinness, in s tem - v skladu z dogovorom o delitvi oblasti - sprožil avtomatičen padec vlade. Britanski vladi ni preostalo drugega, kot da razpiše predčasne volitve.
Brez bistvenih sprememb
Sodeč po predvolilnih raziskavah, bo razmerje moči med političnimi silami ostalo bolj ali manj nespremenjeno. DUP in Sinn Féin bosta zelo verjetno še naprej največji stranki v 90-članskem Stormontu, razdelili si bosta več kot polovico vseh glasov. Tretja največja stranka bodo ostali Ulsterski unionisti, četrto in peto mesto pa se obeta Socialnim demokratom (SDLP) in liberalnemu Zavezništvu. Ohranitev statusa quo bi pomenila, da spor med DUP in Sinn Féin ter ostra predvolilna kampanja nista bistveno premaknili javnega mnenja ne v eno ne v drugo smer. Sestavljanje nove vlade bo komplicirano, napovedujejo analitiki, saj se odnosi med največjima strankama v zadnjih dveh mesecih niso dosti izboljšali.
Prvakinji dveh največjih strank, Michelle O'Neill iz Sinn Féin in Arlene Foster iz DUP, med torkovim televizijskim soočenjem. Foto: REUTERS/William Cherry/Pool
Mnogi se zato bojijo, da predčasne volitve ne bodo prinesle nikakršnih sprememb, kaj šele konca politične krize. Če se največji stranki v treh tednih po objavi izidov ne uspeta dogovoriti o novi koalicijski pogodbi, bodo na Severnem Irskem v kratkem razpisali še ene volitve, izključena pa ni niti možnost suspenza regionalnega parlamenta in prenosa pristojnosti odločanja v London. Nazadnje, ko se je to zgodilo, je Severna Irska dobila novo vlado šele po petih letih. Predstavniki opozicije, med njimi voditelja SDLP in liberalnega Zavezništva, Colum Eastwood in Naomi Long, volivce opozarjajo, da bo glas za dve največji stranki vodil natanko v takšen razplet.
Padanje volilne udeležbe
Trenutek je še posebno občutljiv, saj bi suspenz parlamenta pomenil, da bi Severna Irska ostala brez glasu v prihajajočih pogajanjih o brexitu. Referendumska odločitev o izstopu iz EU je junija lani močno razdelila prebivalstvo, večina katerega je podprla obstanek države v Uniji. Glasovanje je obudilo tudi ideje o združitvi severnega in južnega dela otoka. Večina javnosti temu ni naklonjena.
Volilna udeležba bi lahko na tokratnih volitvah prvič padla pod 50 odstotkov. Med prebivalstvom, vsaj sodeč po padajoči volilni udeležbi, po poročanju Belfast Telegrapha prevladuje precejšnja apatija. Čeprav se je število volilnih upravičencev od leta 1998 povečalo za 100.000, se je število tistih, ki dejansko odidejo na volišča in oddajo svoj glas v enakem obdobju zmanjšalo za 137.000. Prenos pristojnosti odločanja z nacionalne na regionalno raven, ena ključnih pridobitev velikonočnega sporazuma, ni prinesel tudi večjega zanimanja in zaupanja v politiko.
