Tiskane izdaje
Berlin - »Spoštujemo britansko izbiro, a moramo tudi pisati prihodnost,« je dva meseca po brexitu ter nekaj tednov pred posebnim vrhom EU o Evropi po njem ocenil italijanski premier Matteo Renzi.
Na letalonosilki Garibaldi, ki sodeluje pri skupnem prestrezanju tihotapcev z ljudmi ter s pogledom na medvojne zapore otoka Ventotene, v katerih so italijanski protifašisti zapisali načela evropskega združevanja, je gostil voditelja Nemčije in Francije.
Levosredinski vladi Italije in Francije v vseh vprašanjih evrskega in evropskega gospodarskega razvoja ne soglašata s krščanskodemokratsko kanclerko Nemčije. Če bi bila premier Matteo Renzi in predsednik François Hollande za javne in druge investicije ne glede na proračunske omejitve, Angela Merkel po britanskem referendumu o izstopu iz EU raje poudarja pragmatično ukrepanje proti brezposelnosti mladih, za razvoj obnovljivih energij in tehnični napredek. Zaradi popotresnih sunkov brexita za preostalo sedemindvajseterico, terorizma, vojne v Siriji in begunske krize pa so voditelji govorili tudi o boljšem sodelovanju, še posebej pri evropski obrambi, obveščevalnih dejavnostih in dogovarjanju z afriškimi državami o omejitvi migracij. Merklova bo nadaljevala z obsežnimi evropskimi posvetovanji pred vrhom v Bratislavi in v soboto v brandenburški grad Meseberg vabi tudi slovenskega premiera Mira Cerarja.
Zagotavljali zavezanost evropski enotnosti
Nemška kanclerka, francoski predsednik in italijanski premier so o prihodnosti Evropske unije prvič razpravljali le nekaj dni po britanskem referendumu o izstopu iz osrednje ustanove evropskih integracij.
Kmalu po odločitvi britanskih volivcev za brexit so Angela Merkel, François Hollande in Matteo Renzi v berlinski kanclerski palači zagotavljali zavezanost evropski enotnosti. Omenjali so notranjo in zunanjo varnost ter še posebno varovanje zunanjih meja, boj proti terorizmu in nadaljnji razvoj skupne evropske obrambe, gospodarsko in socialno politiko za krepitev rasti in zaposlovanja v članicah skupne evropske valute ter velikopotezni program za mlade. V tednih, ki so sledili, je konservativni del nemške vlade določil nova pragmatična načela za razvoj Evropske unije z meddržavnimi dogovori, ki so po prepričanju finančnega ministra Wolfganga Schäubleja pomagali že v evrski krizi. Pomagajo pa tudi v begunski krizi, saj so se v Nemčiji lani bridko pritoževali nad premajhno aktivnostjo bruseljskih oblasti pri obvladovanju največje migrantske krize po drugi svetovni vojni. Večino ukrepov so spodbudile posamezne članice.
Njihova mnenja so pogosto različna, kar se bo morda pokazalo tudi pri oblikovanju Evropske unije po britanskem odhodu. V teoriji bi si tudi Nemčija sicer še vedno želela tesnejšega združevanja preostalih držav in še posebno članic skupne evropske valute, a se vsaj njen konservativni del zaveda, da časi niso običajni, saj je na kocki še veliko več od Velike Britanije. Otoška država se s svojimi rabati in drugim nikoli ni tako poistovetila z EU kot celinske države, ki se lahko tudi dosedanjemu združevanju zahvalijo za desetletja blaginje in miru, če se sedemindvajseterica ne bo dobro razvijala v prihodnosti, bodo na svoje morda želele še druge države.
Evropa idealov in strasti po Renzijevo
Nemčija bo zaradi svoje posebne zgodovine naredila vse, kar je mogoče, da se to ne bi zgodilo, vsaj njena konservativna politika pa verjame, da je to mogoče le s konkretnim dogovarjanjem o konkretnih težavah. Ideje s prvega posveta s Francijo in Italijo bi lahko bile izhodišče tudi za CDU kanclerke Angele Merkel in njenega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, ki drugim državam ponujata pragmatično pomoč pri izučevanju brezposelnih mladih, nasvete pri odpravljanju birokratskih ovir razvoju in podobno. Že italijanski premier Matteo Renzi pa si je vsaj doslej drugače predstavljal razvoj EU, evrskega območja in njegove gospodarsko in politično zelo negotove države v njem. Italijo omenjajo kot naslednjo kandidatko za finančno krizo, ki spet lahko zamaje tudi temelje evra, levosredinski voditelj pa izhoda ne vidi v proračunskem varčevanju in prilagajanju gospodarstva tržnim načelom. Nasprotno, vsaj doslej se je zavzemal za večje proračunske primanjkljaje ter državno pomoč bankam v težavah. Verjame, da bi večjo rast zagotovil le konec varčevanja, obračun z dosedanjim pristopom pa bi po njegovem mnenju pomenil »nov start Evrope idealov in strasti«.
Italijanski levičar bi morda še prepričal nemške socialdemokrate, krščanskodemokratska kanclerka pa najbrž ne bo poslušala niti svojih levosredinskih koalicijskih partnerjev, ki finančnemu ministru Schäubleju priporočajo, naj zunanjo politiko prepusti njihovemu šefu diplomacije Frank-Walterju Steinmeierju. Krščanskodemokratska prvaka veljata za prepričana Evropejca in postavljanje novih temeljev EU ne bi prepustila drugim, leto dni pred parlamentarnimi volitvami pa je poudarjanje pragmatičnosti in uspešnosti lahko tudi dobra priložnost za vračanje naklonjenosti nemških volivcev. Kanclerko Merklovo tudi mnogi njeni državljani obtožujejo zaradi odpiranja meja milijonu, njen novi politični besednjak pa omenja boljšo, a ne več Evrope.
Evropski voditelji se zavedajo teroristične nevarnosti
Zavzemanje za večje vseevropske investicije pa tiskovnim agencijam napovedujejo tudi francoski diplomatski viri in v času, ki je zaradi odhoda Velike Britanije iz EU še posebno občutljiv, se morda obetajo nove ogorčene razprave o prerazporejanju denarja v Evropi ali vsaj v evrskem območju. Tudi največji zagovorniki novega pristopa se zavedajo, da časi niso običajni niti v varnostnih zadevah in da mora Evropa že zaradi begunske krize držati skupaj. Ob ponovnem povečanem navalu migrantov v Italijo in prek drugih kanalov v Nemčijo je mogoče pričakovati tudi pogovore o okrepljenem zavarovanju pomorskih meja ter pomoči afriškim in drugim varnim državam, da bi njihovi državljani raje ostajali doma. Vsi evropski voditelji se tudi zavedajo teroristične nevarnosti, ki tudi zahteva učinkovitejše skupne pristope.
Nemška kanclerka se bo v prihodnjih dneh posvetovala tudi s številnimi drugimi evropskimi voditelji, med njimi tudi s slovenskim premierom Mirom Cerarjem in predstavniki držav, ki se prav s svojimi različicami nemške mantre proračunskih omejitev in liberalizacije gospodarstva vlečejo iz krize.
