Ko politika želi, da ji svetujejo znanstveniki

V Evropski akademiji znanosti in umetnosti, v katero sta bila novembra lani imenovana tudi prof. dr. Marko Hawlina z medicinske fakultete v Ljubljani in prof. dr. Janko Kos s fakultete za farmacijo, je med 1700 člani 62 Slovencev. Je to veliko ali malo? Kakšen je vpliv te in drugih akademij?

Odgovoriti na vprašanje, kakšna je vloga in moč akademij, v katerih so povezani znanstveniki in umetniki, zahteva širšo sliko. Poznamo nacionalne akademije, kot je slovenska SAZU, nekatere države pa imajo tudi več akademij. Te so lahko samo znanstvene ali samo umetniške, poleg teh pa so tudi inženirske in medicinske. Akademije se povezujejo med seboj v zveze, kot na primer zveza evropskih akademij, mediteranskih akademij. Poleg teh so tudi mednarodne akademije, kot je Evropska akademija znanosti in umetnosti, je pojasnil prof. dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Za Evropsko akademijo znanosti in umetnosti (EASA, European Academy of Sciences and Arts) s sedežem v Salzburgu ne izbirajo članov v nacionalnih akademijah, pač pa akademija včlanjuje znanstvenike in druge pomembne osebnosti po lastni presoji. Med 1700 člani je kar 33 Nobelovih nagrajencev pa tudi, denimo, Joseph Alois Ratzinger – papež Benedikt XVI. Vstopni pogoji za sprejem med člane so opazni znanstveni, umetniški ali občečloveški dosežki pa tudi pomembno mednarodno delovanje posameznika. Akademiki so razporejeni v sedem vsebinskih razredov. Prof. dr. Bajd meni, da 62 Slovencev med 1700 člani pomeni nacionalno neuravnoteženost Evropske akademije. Zelo močni so Nemci in Avstrijci, denimo Francozov, ki so številčno in tudi po dosežkih prav tako močan narod, je v akademiji tri- do štirikrat manj kot Nemcev.

Junckerjevi svetovalci

SAZU je prav letos prvič sodelovala z Evropsko akademijo. Na njeno pobudo je v Ljubljani organizirala podonavsko konferenco na temo energije, vode in malih podjetij. Znanstveniki se povezujejo v različnih projektih in programih, kot sta Evropa 2020 in Evropa prihodnosti, v katerih iščejo rešitve za prihodnost. »Evropa najbrž zaradi brexita ne bo takšna, kot je zdaj. Tudi zaradi prihoda migrantov ne. Zdaj se veliko govori o federaciji, o konfederaciji, migrantih, znanosti. Prispevki znanstvenikov so heterogeni. Sčasoma se bo izkristaliziral skupni nasvet evropski politiki.« Ali bodo politiki upoštevali znanstvenike?

»Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je vpeljal mehanizem SAM (scientific advice mechanism), ki vključuje nacionalne akademije, tudi SAZU, nato je zveza akademij ALLEA, na vrhu katere je sedem »veličastnih«. Sedem znanstvenikov, ki svetujejo Junckerju,« je povedal prof. dr. Bajd.

Pobuda SAZU in posveti

SAZU poskuša prek tega mehanizma izpeljati svojo idejo za zmanjšanje hrupa v prometu. »Predlog bo najprej obravnavala skupščina zveze akademij, ta bo premlela, ali je ideja primerna, da bi se z njo ukvarjalo sedem znanstvenikov. Če jim bo posredovana, se bodo ti odločili, ali je hrup v prometu nekaj, kar bi morala obravnavati Evropa. Če se bodo odločili tako, bodo o tem svetovali Junckerju,« je dejal predsednik SAZU. Kot je dodal, je glavna naloga znanstvenikov, da svetujejo politikom. Ali slovenski politiki prisluhnejo slovenskim znanstvenikom?

Prof. dr. Bajd navede projekt pametne specializacije v industriji, glede katerega je znanstvenike zaprosila za mnenje ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, SAZU pa organizira tudi stalne posvete o za Slovenijo pomembnih vprašanjih. »Pomembno je tudi naše svetovanje o etiki v znanosti. Že leto dni trajajo posveti o lažni znanosti: netočnih podatkih v člankih, napisanih za večjo slavo avtorjev, in o neupoštevanju vseh avtorjev raziskav. S tem se ukvarja ves svet, ne samo Slovenija. Če neka fakulteta ne more sama rešiti svojega problema, se bo lahko obrnila na nacionalno komisijo za etiko v znanosti, ki bo delovala pri SAZU. Za zdaj deluje pripravljalni odbor za to komisijo, ki ima 20 članov.«