Migranti so izbrali BiH tudi po zaslugi Hrvatov

Čeprav se begunci in migranti niso skušali prebiti skozi BiH na Zahod tako množično kot na primer skozi Srbijo, njihovo število konstantno raste. Srbija se sooča tudi z iranskimi turisti, ki iščejo tihotapce, da bi jih prepeljali do željene destinacije.

Po podatkih UNHCR razmere v BiH, ki je že dolgo del balkanske begunske poti, še niso alarmantne. Notranji minister BiH Dragan Mektić zagotovlja, da ima oblast razmere pod nadzorom. Kljub temu pa bi potrebovali več sredstev za krepitev varnostnih struktur, ker imajo samo v obmejni policiji kar petino nepopolnjenih mest.

Migranti ne iščejo sreče v BiH

Da bi lahko učinkovito zavarovali okoli tisoč kilometrov zunanje meje EU, bi potrebovali vsaj še petsto ljudi. Mektić še napoveduje, da bo na mejah BiH zahteval tudi monitoring obmejne policije EU - Fronteks, ker države Zahodnega Balkana ravnajo po pravilu, da je begunce in migrante najlažje o«dstopiti« sosedom. Visoki komisariat ZN za begunce je ocenil, da gre sicer za resen izziv za oblast v BiH, ki pa je obvladljiv, tako da ni mogoče govoriti o begunsko-migrantski krizi.

Največ ilegalnih prehodov meje beležijo na območju Trebinja in Višegrada, sledijo pa Zvornik, Bratunac, Velika Kladuša, Bijeljina in Bihać. Manjše število migrantov išče svojo priložnost na območju Brčkega, Foče, Posušja, Čapljine in Grude. Po podatkih obmejne policije BiH so v prvih treh mesecih letos odkrili 639 ljudi, ki so skušali ilegalno prestopiti mejo. Med migranti je največ Sirijcev, sledijo pa jim Pakistanci, Libijci, Palestinci in Afganistanci.

BiH se je začela soočati z večjim številom beguncev in migrantov novembra lani, ko je začela hrvaška obmejna policija brutalno obračunavati z ljudmi, ki so skušali nezakonito vstopiti v EU. Vrhunec se je zgodil s smrtjo šestletne deklice Madine Husinaj, ki jo je povozil vlak potem, ko je hrvaška policija prisilila njeno družino, da se vrne v Srbijo. Ker je večina ocenila, da je pot iz Srbije na Hrvaško vse preveč tvegana, se je begunska pot preusmerila proti BiH.

Po mnenju glasnika UNHCR za jugovzhodno Evropo Nevena Crvenkovića se bo z izboljšanjem vremenskih razmer povečal tudi priliv migrantov v BiH. Mektić je prepričan, da večina beguncev in migrantov ne bo ostala v BiH, temveč bodo iskali srečo drugje. Čeprav jim ljudje pomagajo po svojih močeh, migranti na lastne oči vidijo, kako BiH iz dneva v dan zapušča tudi vse več njenih prebivalcev.

Iranski turisti v Beogradu

Srbija se sooča s problemom iranskih turistov, ki ostajajo v Srbiji, ker se ne želijo vrniti domov. Po uradnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je po uvedbi vizumske liberalizacije z Iranom, ki jo je vlada sprejela konec avgusta, samo lani vstopilo v Srbijo več kot šest tisoč »iranskih turistov«. Čeprav jim je potekla pravica do bivanja v Srbiji, mnogi še vedno iščejo tihotapce, ki bi jih prepeljali preko meje s Hrvaško, BiH, Madžarsko ali Romunijo v obljubljene dežele.

Kot razloge za odhod iz Irana navajajo ogrožanje človekovih pravic in svoboščin, predvsem njihove politične, verske in spolne pripadnosti. Nekateri Iranci tudi priznajo, da iščejo le večje možnosti za boljše življenje. Med njimi je veliko mladih parov in moških, ki se množično izrekajo za kristjane in pripadnike opozicije ter za istospolno usmerjene, kar je razlog, da so izpostavljeni pregonom v svoji domovini. V Srbiji pričakujejo še večji naval iranskih turistov, kajti lani so potovali v Beograd z letali turških in zalivskih družb, letos pa sta vzpostavili zvezo Teheran-Beograd tudi državni letalski družbi Iran Air in Qeshm Air.

Po navedbah notranjega ministrstva na začetku Irancev ni bilo mogoče registrirati kot prosilce za azil, ker so imeli pravico do začasnega bivanja, kasneje pa so mnogi med njimi, da bi prikrili svoje poreklo, uničevali osebne dokumente. Ker niso uspeli zapustiti Srbije v enem mesecu, so večino registrirali kot prosilce za azil, čeprav je vsem jasno, da so njihov cilj razvite države EU, predvsem Nemčija in Francija. Iranci so ta hip tretja najštevilčnejša nacionalnost v srbskih centrih za migrante, največ pa jih je v Preševu. Ker je vlada uvedla tudi vizumsko liberalizacijo z Indijo, se v srbski prestolnici sprašujejo, ali se jim obeta še naval »indijskih turistov«.