Tiskane izdaje
Bruselj – Nekaj minut po 7. uri je Martin Selmayr, vplivni vodja kabineta predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, v tvitu objavil fotografijo belega dima iz Sikstinske kapele. To je bilo znamenje, da je ločitveni kompromis med Brusljem in Londonom pod streho. Dokument je bil pripravljen za podpis že v ponedeljek, a nazadnje se je zapletlo z irskim vprašanjem.
Glavna želja je, da na irskem otoku po brexitu ne bi nastala »trdna meja« z nadzorom potnikov in blaga, ki bi ogrožala dosežke mirovnega procesa. Severna Irska mora zato dobiti poseben status. V kompromisu je zagotovljeno prilagajanje pravil Združenega kraljestva pravilom notranjega trga in carinske unije v podporo sodelovanju sever-jug, enotnemu gospodarstvu na irskem otoku in mirovnemu sporazumu. Oblika in delovanje tega sistema v praksi se bosta moralo še pokazati.
Nespornost osrednjih vprašanj
Čeprav je bilo pred meseci pričakovanje drugačno, v končnici drugi dve osrednji ločitveni vprašanji – status državljanov in finančni obračun – nista bili več sporni. Britanskim pogajalcem ni preostalo drugega, kot da sprejmejo logiko, da je zadnji razsodnik v razlagah evropskega prava na področju pravic državljanov sodišče EU v Luxembourgu. Ko bodo britanska sodišča odločala o tej temi, bodo morale upoštevati njegovo prakso. Tak mehanizem naj bi veljal osem let. Ena od rešitev je, da bodo otroci, rojeni po brexitu, imeli enake pravice kot njihovi brati ali sestre rojeni pred njim.
Glavni akterji za pogajalsko mizo. Foto: Reuters
Temeljno vodilo pri državljanih je že tako bilo, da se njihov status in raven pravic z brexitom ne bi smela poslabšati. Več sprememb bo na področju financ. Natančen znesek »ločitvenega računa« ni znan, saj je odvisen od številnih spremenljivk in ga je nemogoče izračunati. Združeno kraljestvo bo moralo plačati tako neposredne prispevke v veljavni proračun EU – sedemletni okvir se izteče leta 2020 – kot tudi neplačane obveznosti. V njegovo breme se bodo štele še, denimo, pokojnine britanskih uslužbencev institucij EU. Predvidoma bo skupni račun znašal okoli 50 milijard evrov.
Reševanje irskega vprašanja, ki je bilo s sprejetim kompromisom bolj ali manj odloženo, bo odvisno tudi od tega, kakšni bodo prihodnji odnosi med EU27 in Združenim kraljestvom. Z doseženim napredkom pri teh temah se bo šele začelo uradno pogovarjati o njih. Na Otoku trdijo, da po brexitu nočejo ostati del carinske unije in notranjega trga, saj bi morali s tem dopuščati prost pretok delavcev, vplačevati v proračun Unije, priznavati jurisdikcijo sodišča EU in podobno. Tak, še posebno razvit sistem odnosov z Unijo, ima Norveška.
Nasprotnik brexita pred britanskim parlamentom v Londonu. Foto: Reuters
Težki časi
Zaradi tega se omenjata kot model za prihodnje urejanje odnosov z EU Ukrajina in še bolj Kanada. Z njo je EU lani sklenila obsežen gospodarski sporazum, ki je znan pod imenom Ceta. Tudi sam glavni pogajalec na strani EU Michel Barnier je ugotavljal, da je glede na britanske rdeče linije najbliže model Cete, kar je velik korak nazaj v primerjavi z ravnjo povezanosti, ki ga imaš kot članica EU.
»Najtežji izziv je še pred nami. Vsi vemo, da je ločitev težka. A ločitev in vzpostavljanje novega odnosa je precej težje,« je sporočil predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Unija in Združena kraljestvo bosta najprej začela pogajanja o prehodnem obdobju. Velika Britanija je zaprosila za dveletno tranzicijo po brexitu, med katero bi ostala del notranjega trga in carinske unije. Tusk je kot pogoj za prehodno obdobje postavil britansko spoštovanje celotnega prava EU, tudi nove zakonodaje. London bo moral spoštovati proračunske zaveze in tudi sodni nadzor. V Bruslju pričakujejo, da bo Združeno kraljestvo lahko bolje pojasnilo, kako si sploh predstavlja prihodnje odnose z EU.
