Tiskane izdaje
Stockholm - Medtem ko se je velik del švedske javnosti na petkov teroristični napad v Stockholmu odzval stoično, odločen, da ta ne bo spremenil tolerantnega obraza skandinavske države, ne gre povsem izključiti možnosti, da bo smrt štirih ljudi pustila trajnejše sledi.
Švedska se je z današnjim dnevom žalovanja spomnila na smrtne žrtve petkovega terorističnega napada, s katerim se je Stockholm uvrstil na seznam evropskih mest, ki so bila v zadnjem letu priča podobnim dejanjem. Po vsej državi so se z minuto molka spomnili na žrtve napada, v katerem je storilec s tovornjakov zapeljal v pročelje veleblagovnice in pri tem ubil štiri ljudi, 15 pa jih ranil. Med smrtnimi žrtvami naj bi bil tudi 11-letni otrok.
Varnostni strokovnjaki so potrdili, da je država že nekaj časa pričakovala in se pripravljala na najhujše in temu primerno tudi odreagirala. Toda kljub hitremu odzivu varnostnih služb in policije, ki so potrebovale le nekaj ur, da so prijele glavnega osumljenca, 39-letnega prosilca za azil iz Uzbekistana Rahmata Akilova, je napad vseeno presenetil in marsikoga spodbudil k ugibanju o tem, kako varne so ulice švedskih mest.
V nedeljo se je v središče Stockholma zgrnilo več tisoč ljudi, ki so želeli pokazati, da Švedska ne bo postala »ujetnica strahu« in bo še naprej ena najbolj liberalnih in naprednih družb na svetu. Podobno sporočilo je državljanom poslal tudi premier Stefan Löfven, ki je izrazil prepričanje, da »bomo še naprej ostali odprta in vključujoča družba«. Premierove besede so delovale povezovalno, tudi ko je apeliral na opozicijo, naj se pridruži njegovi manjšinski vladi pri iskanju boljšega sistema preprečevanja in odkrivanja terorističnih groženj. S prevzemanjem iniciative in pozivanjem k zaostrovanju kazenske zakonodaje se je spretno izognil odgovarjanju na nekatera neprijetna vprašanja, ki jih je porodil petkov napad. Ključna med njimi se nanašajo na težave z integracijo priseljencev.
Naraščanje kriminala
Država, ki je glede na število prebivalcev sprejela enega največjih odstotkov beguncev med članicami EU, se sooča z resnimi političnimi in družbenimi trenji, ki jih utegne petkov napad še poglobiti. V ozadju teh stojijo predvsem vprašanja, povezana s sprejemanjem prosilcev za azil. Švedska družba postaja bolj občutljiva na nekatere probleme, ki jih je prinesel množičen prihod beguncev v zadnjih letih - med njimi višje stopnje kriminala in naraščanje neenakosti. Ta občutljivost postaja tudi šibka točka političnega sistema.
Politiki, med njimi vodja največje opozicijske stranke Anna Kinberg Batra, po poročanju Financial Timesa priznavajo, da je v preteklosti prišlo do določenih napak, a hkrati vztrajajo, da napad ne bi smel imeti nikakršnega vpliva na razpravo o beguncih. Toda vsaj posrednemu vplivu se bo po vsej verjetnosti nemogoče izogniti. Ne gre pozabiti, da razprtije o tem, kako integrirati priseljence, niso nove. Že dolgo so hrana populistov iz vrst Švedskih demokratov, tretje najmočnejše politične sile v državi, ki so krivdo za petkov napad pripisali političnemu establišmentu, ki da je ustvaril probleme, s katerimi se policija sedaj težko sooča.
Njihovi argumenti nosijo določeno težo. Glavni osumljenec za napad je stari znanec policije, ki je kazal znake naklonjenost ekstremističnim organizacijam, kakršna je Islamska država. Švedski organi so decembra lani, dve leti potem ko je prišel na Švedsko, zavrnili njegovo prošnjo za azil in mu dali štiri tedne časa, da zapusti državo. Policija ga je februarja iskala na naslovu, ki ga je navajal kot svoje prebivališče, da bi izvršila odlok o izgonu, a ga ni našla.
